Zakon o obnovi, razvoju in zagotavljanju finančnih sredstev (ZORZFS)

Nujni geotehnični ukrepi, kot so izvedba drenaž, drugih objektov odvajanja podzemnih voda, gradnja podpornih konstrukcij (na primer pilotne stene ali težnostni zidovi), ki so v skladu z ugotovitvami geotehnične stroke potrebni zaradi sanacije plazov in preprečitve plazenja določenega področja kot posledice poplav in plazov, in jih je zaradi varovanja zdravja ali življenja večjega števila ljudi oziroma premoženja večje vrednosti, zlasti naselij ali objektov javne infrastrukture, kot so ceste ali železnice, na prizadetih območjih treba nemudoma izvesti, se na prizadetih območjih izvedejo smiselno po določbah o zavarovanju stvari v skladu z zakonom, ki ureja odpravo posledic naravnih nesreč.

Za uresničitev namena iz prejšnjega odstavka se lahko lastninska ali druga stvarna pravica na nepremičninah odvzame ali omeji po postopku in na način, določen z zakonom, ki ureja razlastitev nepremičnin in omejitev lastninske pravice, razen če ta zakon določa drugače.

Nepremičnine, za katere je za uresničitev namena izvedbe nujnih geotehničnih ukrepov iz prvega odstavka tega člena nujno potrebna razlastitev ali omejitev lastninske pravice, se določijo s sklepom vlade ali občinskega sveta, v katerem se opredeli in utemelji, da je razlastitev ali omejitev lastninske pravice nujno potrebna in v javno korist. Predlagatelj sklepa za ugotovitev javne koristi je ministrstvo, pristojno za vode, ali župan. Sklep vlade ali občinskega sveta o ugotovitvi javne koristi se pripravi na podlagi strokovnih utemeljitev, v katerih se po pravilih stroke ugotovijo in izkažejo razlogi za nujnost izvedbe geotehničnih ukrepov. Pred sprejetjem sklepa vlade ali občinskega sveta o ugotovitvi javne koristi se predlog tega sklepa javno razgrne za najmanj 15 dni, o kraju in času javne razgrnitve se javnost obvesti z javnim naznanilom.

Ne glede na 204. člen ZUreP-3 se šteje, da je javna korist iz prejšnjega odstavka izkazana s sklepom vlade ali občinskega sveta o ugotovitvi javne koristi.

Razlastitveni postopki za nepremičnine po sklepu vlade ali občinskega sveta o ugotovitvi javne koristi se štejejo za nujne postopke, upravni organ odloča prednostno, pritožba zoper odločbo o razlastitvi pa ne zadrži prenosa lastninske pravice.

Ne glede na 215. člen ZUreP-3 lahko za namen izvedbe nujnih geotehničnih ukrepov iz prvega odstavka tega člena investitor prevzame posest na nepremičninah, potrebnih za izvedbo teh ukrepov pod pogojem, da v 30 dneh po vročitvi ponudbe za odkup z lastnikom nepremičnine po pogajanjih ni uspel skleniti pogodbe o prodaji nepremičnine, z dnem položitve zneska pri notarju ali sodišču v višini ocenjene odškodnine za to nepremičnino in varščine v višini ene polovice ocenjene odškodnine za morebitno drugo škodo, če je s sklepom vlade iz tretjega odstavka tega člena ugotovljena javna korist. Varščina se vračuna v odškodnino za razlaščeno nepremičnino, če pa jo presega, se v preseženem delu vrne razlastitvenemu upravičencu. Upravni organ, pri katerem se vodi razlastitveni postopek, izda odločbo o razlastitvi po predložitvi dokazila o položitvi odškodnine in varščine.

V notarskem zapisu ali zapisniku o prevzemu denarja v hrambo iz prejšnjega odstavka mora biti določen rok hrambe zneska iz prejšnjega odstavka do izpolnitve pogoja za izplačilo odškodnine. Kot pogoj za izplačilo razlastitvenemu zavezancu ali drugi upravičeni osebi mora biti določena predložitev sporazuma o odškodnini ali pravnomočne odločbe o razlastitvi in dokazilo, da razlastitveni zavezanec razlaščene nepremičnine nima več v posesti.