31. člen
Varstvo osebne prostosti
(1)
Priča ali izvedenec, ki se odzove vabilu sodišča države prosilke, ne glede na njegovo državljanstvo ne sme biti v tej državi kazensko preganjan ali priprt in se mu tudi ne sme kakorkoli drugače omejiti prostost zaradi kaznivega dejanja, ki ga je storil pred prihodom na ozemlje države prosilke.
(2)
Oseba, ki je bila povabljena, naj se zglasi pred sodiščem države prosilke, da bi kazensko odgovarjala za očitano dejanje, ne glede na državljanstvo ne sme biti na njenem ozemlju preganjana ali priprta in ji tudi ne sme biti kakorkoli drugače omejena prostost za dejanja in obsodbe, ki niso navedene v vabilu, izvirajo pa iz časa, preden je odpotovala iz zaprošene države pogodbenice.
(3)
Kazenski pregon, odvzem prostosti ali kakšna druga omejitev osebne prostosti pa so dovoljeni:
1.
zaradi kaznivega dejanja, zaradi katerega je kdo vabljen kot obdolženec;
2.
kadar se vabljeni, ko njegova navzočnost po izjavi sodišča ni več potrebna, mudi več kot 15 dni na ozemlju države prosilke, čeprav ga lahko zapusti;
3.
če se potem, ko zapusti ozemlje države prosilke, na njeno ozemlje prostovoljno vrne.