26. člen
(lastnosti dejanj preganjanja)
(1)
Dejanja preganjanja v skladu s 1A. členom Ženevske konvencije morajo:
-
biti dovolj resne narave ali dovolj ponavljajoča, da predstavljajo hudo kršitev človekovih temeljnih pravic, zlasti pravic, ki jih v skladu z drugim odstavkom 15. člena Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin ni mogoče omejiti ali
-
predstavljati zbir (akumulacijo) različnih ukrepov, vključno s kršitvami človekovih pravic, ki so dovolj resne narave ali so dovolj ponavljajoča, da predstavljajo hudo kršitev človekovih pravic.
(2)
Dejanja preganjanja v skladu s 1A. členom Ženevske konvencije so predvsem:
-
dejanja fizičnega ali psihičnega nasilja, vključno z dejanji spolnega nasilja;
-
pravni, upravni, policijski ali sodni ukrepi, ki so sami po sebi diskriminatorni ali izvedeni na diskriminatoren način;
-
pregon ali kazen, ki je nesorazmerna ali diskriminatorna;
-
nedostopnost sodnega varstva, ki ima za posledico nesorazmerno ali diskriminatorno kazen;
-
pregon ali kazen zaradi zavrnitve služenja vojaškega roka v spopadu, če bi služenje vojaškega roka vključevalo kazniva dejanja ali dejanja, ki spadajo med razloge za izključitev iz prvega odstavka 5. člena tega zakona;
-
dejanja, ki so povezana s spolom ali usmerjena na otroke.