Zakon o ratifikaciji Sporazuma o sodelovanju med...

69. Zakon o ratifikaciji Sporazuma o sodelovanju med Republiko Slovenijo in Evropsko gospodarsko skupnostjo, s sklepnim aktom

Na podlagi prvega odstavka 107. in 91. člena Ustave Republike Slovenije izdajam

UKAZ
o razglasitvi Zakona o ratifikaciji sporazuma o sodelovanju med Republiko Slovenijo in Evropsko gospodarsko skupnostjo, s sklepnim aktom

Razglašam Zakon o ratifikaciji sporazuma o sodelovanju med Republiko Slovenijo in Evropsko gospodarsko skupnostjo, s sklepnim aktom, ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji dne 27. julija 1993.

Št. 0100-107/93

Ljubljana, dne 4. avgusta 1993.

Predsednik Republike Slovenije Milan Kučan l. r.

ZAKON
O RATIFIKACIJI SPORAZUMA O SODELOVANJU MED REPUBLIKO SLOVENIJO IN EVROPSKO GOSPODARSKO SKUPNOSTJO, S SKLEPNIM AKTOM

1. člen

Ratificira se Sporazum o sodelovanju med Republiko Slovenijo in Evropsko gospodarsko skupnostjo, s Sklepnim aktom, podpisan v Luksemburgu dne 5. aprila 1993 v angleškem, danskem, francoskem, grškem, italijanskem, nemškem, nizozemskem, portugalskem, slovenskem in španskem jeziku.

2. člen

Sporazum s Sklepnim aktom se v izvirniku v slovenskem in francoskem* jeziku glasi:

SPORAZUM O SODELOVANJU MED EVROPSKO GOSPODARSKO SKUPNOSTJO IN REPUBLIKO SLOVENIJO

EVROPSKA GOSPODARSKA SKUPNOST, v nadaljevanju "Skupnost", na eni strani,

REPUBLIKA SLOVENIJA, v nadaljevanju "Slovenija", na drugi strani,

ODLOČENI poglobiti gospodarsko sodelovanje med Skupnostjo in Slovenijo;

ODLOČENI pospeševati razvoj in raznovrstnost gospodarskega, finančnega in trgovinskega sodelovanja, z namenom omogočiti boljše ravnovesje, kakor tudi izboljšati strukturo in razširiti obseg njune trgovinske menjave ter povečati blaginjo njunega prebivalstva;

ODLOČENI zagotoviti zanesljivejšo podlago za sodelovanje, v skladu s svojimi mednarodnimi obveznostmi;

SKLICUJOČ SE na cilje sporazumov, ki sta jih v Osimu 10. novembra 1975 podpisali Socialistična federativna republika Jugoslavija in Republika Italija, še zlasti pa Sporazuma o pospeševanju gospodarskega sodelovanja med obema državama;

ZAVEDAJOČ SE nujnosti, da se med Skupnostjo in Slovenijo razvijejo harmonični gospodarski in trgovinski odnosi;

ZAVEDAJOČ SE, da je izrednega pomena, da se v celoti uresničijo določila in vsa načela procesa Konference o varnosti in sodelovanju v Evropi (KVSE) in še zlasti tista iz Helsinške sklepne listine, iz zaključnih dokumentov konferenc v Madridu in na Dunaju, v Kopenhagnu, kakor tudi tista iz Pariške listine za novo Evropo, še zlasti kar zadeva pravno državo, demokracijo in človekove pravice, kakor tudi določila in načela dokumenta bonnske konference KVSE o gospodarskem sodelovanju;

PRIZNAVAJOČ pomen zagotavljanja pravic etničnim in narodnostnim skupinam ter manjšinam v skladu z obveznostmi, sprejetimi v okviru KVSE;

ZAVEDAJOČ SE pomena krepitve njunih demokratičnih institucij in podpore procesu gospodarske reforme v Sloveniji;

ZAVEDAJOČ SE, da ta sporazum o sodelovanju predstavlja prvo stopnjo ureditve odnosov med pogodbenicama in da ga bo lahko ob pravem času nadomestil "evropski sporazum" o pridružitvi,

* Besedila v ostalih jezikih so na vpogled v Službi za mednarodnopravne zadeve Ministrstva za zunanje zadeve Republike Slovenije.

STA SE ODLOČILI skleniti ta sporazum in sta v ta namen določili kot pooblaščence:

EVROPSKA GOSPODARSKA SKUPNOST: REPUBLIKA SLOVENIJA:

KI sta se po izmenjavi pooblastil v ustrezni in zahtevani obliki

DOGOVORILA O SLEDEČIH DOLOČBAH:

1. člen

Cilj tega sporazuma med Skupnostjo in Slovenijo je pospeševati globalno sodelovanje med pogodbenicama, z namenom prispevati h gospodarskemu in družbenemu razvoju Slovenije in omogočiti krepitev njunih odnosov. V ta namen bosta določili in uresničili ukrepe in postopke na področju gospodarskega, tehničnega in finančnega sodelovanja, kakor tudi na področju trgovinske menjave.

Spoštovanje demokratičnih načel in človekovih pravic, kot so opredeljene v Helsinški sklepni listini in v Pariški listini za novo Evropo, daje navdih notranji in mednarodni politiki Skupnosti in Slovenije ter predstavlja bistveni element tega sporazuma.

PRVI DEL GOSPODARSKO, TEHNIČNO IN FINANČNO SODELOVANJE

2. člen

Skupnost in Slovenija vzpostavljata sodelovanje, ki ima za cilj dodatno prispevati k razvoju Slovenije in utrditi sedanje gospodarske stike med Skupnostjo in Slovenijo na čim širših temeljih in v korist obeh pogodbenic.

3. člen

Za uresničitev sodelovanja iz 2. člena bodo še posebej upoštevani cilji in prednosti razvoja Slovenije.

4. člen

1.

Namen sodelovanja med Skupnostjo in Slovenijo na področju industrije je še posebej spodbujati:

-

sodelovanje Skupnosti pri prizadevanjih Slovenije, da posodobi in prestrukturira svojo industrijo ter na ta način omogoči prehod v tržno gospodarstvo,

-

raziskovanje tržišča in pospeševanje trgovine med pogodbenicama na njunih trgih, kakor tudi na trgih tretjih držav,

-

spodbujanje prenosa in razvoja tehnologije v Sloveniji,

-

pospeševanje in spodbujanje dolgoročne proizvodne kooperacije med nosilci gospodarskih dejavnosti pogodbenic, ki omogoča vzpostavitev stabilnejših in bolj uravnovešenih stikov med njunimi gospodarstvi,

-

iskanje ustreznih poti in načinov za odpravo ovir z obeh strani, ki utegnejo ovirati dostop na njihove trge, razen ovir, kot so carina ali kontingenti,

-

vzpostavljanje konkurence na trgu dobrin in storitev s pomočjo razpisov,

-

organiziranje stikov in srečanj med odgovornimi za politiko na področju industrije in nosilci gospodarskih dejavnosti, da bi spodbudili vzpostavljanje novih odnosov na področju industrije v skladu s cilji tega sporazuma,

-

izmenjavo razpoložljivih informacij o kratkoročnih in srednjeročnih napovedih in perspektivah proizvodnje, porabe in menjave.

V ta namen bosta spodbujali izmenjavo informacij in prenos tehnologije, predvsem z vzpostavitvijo ustreznih stikov (Urad za poslovno sodelovanje – "Bureau de rapprochement des entreprises", Mreža za poslovno sodelovanje – "Business Co-operation Network", Euro-Info, konference, itd.).

2.

Pogodbenici bosta spodbujali razvoj in krepitev malih in srednjih podjetij (MSP) ter sodelovanje med MSP Skupnosti in Slovenije.

3.

Pogodbenici skrbita za pospeševanje in zaščito investicij druge pogodbenice na njunih ozemljih in si glede tega prizadevata, da v vzajemnem interesu sklepata medsebojne sporazume o pospeševanju in zaščiti investicij.

4.

Namen sodelovanja na področju energetike med Skupnostjo in Slovenijo je spodbujati predvsem sodelovanje nosilcev gospodarskih dejavnosti pogodbenic pri programih raziskav, proizvodnje in predelave energetskih virov Slovenije, kakor tudi vseh drugih dejavnosti skupnega pomena.

5. člen

1.

Skupnost in Slovenija si prizadevata za nadaljnji razvoj in krepitev sodelovanja na področju znanosti in tehnologije v okviru evropskega sodelovanja na področju znanstvenih in tehničnih raziskav COST.

2.

Poleg tega sta pogodbenici pripravljeni obravnavati sodelovanje na posameznih področjih raziskovanja, na katerih Skupnost uresničuje znanstvene in tehnične programe.

6. člen

1.

Na področju kmetijstva je namen sodelovanja med Skupnostjo in Slovenijo predvsem:

-

spodbujati znanstveno in tehnično sodelovanje pri projektih skupnega pomena, vključno s projekti v tretjih državah;

-

pospeševati zlasti vzajemno koristne investicije in s tem v zvezi razvijati raziskovanje komplementarnosti.

2.

V ta namen Skupnost in Slovenija:

-

krepita izmenjavo informacij o svojih usmeritvah pri kmetijski politiki, o kratkoročnih in srednjeročnih napovedih proizvodnje, porabe in menjave,

-

olajšujeta in spodbujata proučevanje konkretnih projektov o sodelovanju, ki so v interesu obeh pogodbenic,

-

spodbujata izboljševanje in širjenje stikov med nosilci gospodarskih dejavnosti.

7. člen

1.

Na področju prometa obravnavata Skupnost in Slovenija možnosti:

-

za izboljšanje in razvoj storitev, zlasti glede doseganja komplementarnosti, predvsem na področju notranjega, vštevši tudi kombiniranega transporta,

-

za posebne akcije obojestranskega pomena na tem področju.

2.

Namen sodelovanja je tudi spodbujati izboljševanje in razvoj infrastrukture v korist obeh pogodbenic.

V ta namen Skupnost in Slovenija izmenjujeta informacije o projektih za glavne prometne poti skupnega pomena ter spodbujata sodelovanje za njihovo uresničevanje.

3.

Poleg tega Skupnost in Slovenija:

-

izmenjujeta mnenja in informacije o razvoju svojih politik na področju transporta,

-

spodbujata sodelovanje med lukami na Jadranskem morju na podlagi skupnega interesa.

8. člen

Z namenom povečanja turističnega prometa Skupnost in Slovenija spodbujata izmenjavo informacij na področju turizma, sodelovanja pri skupnem proučevanju razvojnih možnosti na tem področju ter stike med pristojnimi institucijami in med strokovnimi turističnimi združenji.

9. člen

Da bi izboljšali kakovost in sam način življenja, kakor tudi človekovo okolje in pogoje življenja pogodbenic ter združili tehnična spoznanja s področja varstva okolja ter spodbujanja sodelovanja v zvezi z ekološkimi problemi, izmenjujeta Skupnost in Slovenija informacije o razvoju svojih politik ter spodbujata skupno uresničevanje posebnih prednostnih akcij.

10. člen

Skupnost in Slovenija spodbujata izmenjavo informacij o razvoju njunih politik na področju ribištva in o uresničevanju projektov skupnega pomena, da bi izboljšali in poglobili sodelovanje na tem področju.

11. člen

1.

V okviru finančnega sodelovanja izmenjujeta Skupnost in Slovenija informacije ter skupaj analizirata njune srednjeročne ekonomske politike, razvoj njunih plačilnih bilanc in politik, ki ga določajo, ter gibanja na evropskih finančnih trgih, da bi izboljšali aktivnosti nosilcev gospodarskih dejavnosti.

V okviru sveta za sodelovanje, ustanovljenega v 38. členu, izmenjujeta informacije o splošnih pogojih, ki utegnejo vplivati na tokove sredstev za financiranje investicij na raznih področjih skupnega pomena.

2.

Skupnost sodeluje pri financiranju investicijskih projektov skupnega pomena, pri katerih so upoštevani cilji iz tega sporazuma pod pogoji, navedenimi v protokolu o finančnem sodelovanju.

12. člen

1.

Pogodbenici si bosta v okviru svojih pristojnosti prizadevali za spodbujanje in pospeševanje sodelovanja na naslednjih področjih:

-

informacije,

-

razvoj delovne sile, izobraževanje in poklicno izobraževanje,

-

statistika in carine, – telekomunikacije,

-

standardizacija.

2.

Skupnost bo podprla prilagoditev slovenske zakonodaje zakonodaji Skupnosti, tako da ji bo nudila ustrezno tehnično pomoč.

3.

Upravni organi obeh pogodbenic, si bodo medsebojno nudili pomoč na področju carin v skladu z določili protokola, ki zadeva definicijo pojma "proizvodi s poreklom iz" in metode administrativnega sodelovanja.

13. člen

1.

Svet za sodelovanje periodično določa splošne smernice za sodelovanje, z namenom uresničevanja ciljev iz tega sporazuma.

2.

Naloga sveta za sodelovanje je, da poišče sredstva in metode za uresničevanje sodelovanja na področjih, ki jih določa ta sporazum.

II. DEL TRGOVINSKA MENJAVA

14. člen

Na področju trgovine je namen tega sporazuma pospeševati menjavo med pogodbenicama, upoštevajoč raven njunega razvoja in potrebo, da se zagotovi boljše ravnovesje medsebojne trgovinske menjave in se tako izboljšajo pogoji za dostop slovenskih izdelkov na trg Skupnosti.

15. člen

S pridržkom posebnih določb, predvidenih za določene proizvode v členih 16 in 17, se proizvodi s poreklom iz Slovenije, z izjemo tistih, navedenih v prilogi II k pogodbi o ustanovitvi Evropske gospodarske skupnosti in v prilogi A tega sporazuma, uvažajo v Skupnost brez količinskih omejitev in brez ukrepov z enakovrednim učinkom in ob oprostitvi carin in taks z enakovrednim učinkom.

16. člen

1.

Za proizvode s poreklom iz Slovenije, naštete v prilogah CI, CII, CIII, CIV, D in E, Skupnost uvaja uvozni tarifni režim po pogojih in v mejah plafonov ali kontingentov, ki jih določa letno.

2.

Za tekstilne proizvode, naštete v prilogi F, Skupnost določa uvozne količinske kontingente. Ti proizvodi bodo po potrebi predmet posebnega sporazuma, sklenjenega med Skupnostjo in Slovenijo.

17. člen

Uvozne dajatve, kot so carinske dajatve in prelevmani (spremenljivi elementi), ki veljajo za uvoz proizvodov, navedenih v prilogi B, v Skupnost, so navedene ob vsakem proizvodu v omenjeni prilogi.

18. člen

1.

Za določene proizvode, na katere se nanaša 15. člen in ki jih šteje za občutljive, si Skupnost pridržuje pravico, da se obrne na svet za sodelovanje, da bi določil posebne pogoje, potrebne za njihov dostop na njen trg.

Svet za sodelovanje določi omenjene pogoje najpozneje v treh mesecih, šteto od dneva sporočila. Če svet za sodelovanje o tem ne odloči v omenjenem roku, lahko Skupnost sprejme potrebne ukrepe, ki pa ne smejo prekoračiti obsega ukrepov, ki bi za te proizvode izhajali iz uporabe določb, predvidenih v prvem odstavku 16. člena, pod pogoji, ki so v njem določeni.

2.

Za izvajanje določb iz prvega odstavka pogodbenici redno izmenjujeta informacije v okviru sveta za sodelovanje pred morebitno določitvijo posebnih pogojev za dostop omenjenih proizvodov na trg pogodbenic. Taka izmenjava informacij se nanaša zlasti na trgovinske tokove ter srednjeročne in dolgoročne napovedi proizvodnje in izvoza.

3.

Svet za sodelovanje v rednih presledkih obravnava ukrepe, sprejete na podlagi prvega odstavka, da bi preveril njihovo usklajenost s cilji tega sporazuma.

19. člen

Proizvodi, ki jih zadeva ta sporazum, s poreklom iz Slovenije, pri uvozu v Skupnost ne morejo uživati ugodnejšega tretmaja od tistega, ki ga države članice priznavajo ena drugi.

20. člen

Slovenija priznava Skupnosti, na področju trgovinske menjave tretma, ki ni manj ugoden od režima države z največjimi ugodnostmi.

21. člen

Ta sporazum ne vpliva na izvajanje posebnih režimov, ki se nanašajo na promet blaga, predvidenih v sporazumih o obmejnem prometu, ki so bili prej sklenjeni med eno ali več državami članicami in Socialistično federativno republiko Jugoslavijo.

22. člen

1.

Pogodbenici ob podpisu tega sporazuma obvestita druga drugo o določbah, ki se uporabljajo za režim trgovinske menjave.

2.

Slovenija lahko v svoj režim trgovinske menjave uvaja za Skupnost nove carinske dajatve in takse z enakovrednim učinkom ali nove količinske omejitve in ukrepe z enakovrednim učinkom ter povečuje ali zaostruje carine in takse ali količinske omejitve in ukrepe z enakovrednim učinkom za proizvode s poreklom iz Skupnosti ali ki so namenjeni Skupnosti, če so taki ukrepi potrebni za industrializacijo in razvoj Slovenije. V skladu s cilji tega sporazuma se Slovenija odloči za tiste ukrepe, ki najmanj prizadenejo trgovinske in gospodarske interese Skupnosti.

3.

Slovenija o teh ukrepih obvešča Skupnost, da bi se ob primernem času omogočila izmenjava mnenj.

4.

Svet za sodelovanje v rednih presledkih obravnava ukrepe, ki jih je Slovenija sprejela na podlagi drugega odstavka.

23. člen

Pojem "proizvodi s poreklom iz", kakor se uporablja pri izvajanju II. in III. dela, kot tudi metode administrativnega sodelovanja, ki se na to nanašajo, so določeni v Protokolu "proizvodi s poreklom iz".

24. člen

Če se spremeni nomenklatura carinskih tarif pogodbenic za proizvode iz tega sporazuma, lahko svet za sodelovanje prilagodi carinsko nomenklaturo proizvodov tem spremembam, ob spoštovanju načela ohranitve dejanskih ugodnosti, ki izhajajo iz tega sporazuma.

25. člen

Pogodbenici se bosta izognili vsaki notranji dajatvi, ki bi neposredno ali posredno povzročila diskriminacijo med proizvodi ene pogodbenice in podobnimi proizvodi s poreklom iz druge pogodbenice.

Za proizvode, ki se izvažajo na ozemlje ene pogodbenice, ni možno zahtevati vračila notranjih dajatev, ki so večje od tistih, s katerimi so bili neposredno ali posredno obremenjeni.

26. člen

Za plačila v zvezi s trgovinskimi transakcijami, opravljenimi v skladu s predpisi o zunanji trgovini in deviznem poslovanju, kakor tudi transfer teh plačil v državo članico Skupnosti, v kateri je nastanjen upnik, ali v Slovenijo ni nobene omejitve.

27. člen

Slovenija bo izvajala take ukrepe, ki bodo zagotavljali učinkovito in ustrezno zaščito intelektualne, industrijske in trgovinske lastnine, ki bo na podobni ravni kot tista v

Skupnosti, in bo pristopila k mednarodnim konvencijam, ki zadevajo intelektualno, industrijsko in trgovinsko lastnino.

28. člen

Ta sporazum ni ovira za prepovedi ali omejitve uvoza, izvoza ali tranzita, ki so upravičene zaradi javne morale, javnega reda, javne varnosti, zdravstvenega varstva in življenja oseb in živali ali varstva rastlin, varstva narodnega bogastva, ki ima umetniško, zgodovinsko ali arheološko vrednost, ali varstva intelektualne, industrijske in trgovinske lastnine kot tudi ne za predpise v zvezi z zlatom in srebrom. Toda takšne prepovedi ali omejitve ne smejo biti sredstvo za samovoljno diskriminacijo in tudi ne za prikrito omejitev trgovine med pogodbenicama.

29. člen

1.

Če ena od pogodbenic ugotovi, da je prišlo do prakse dumpinga v njenih odnosih z drugo pogodbenico, lahko v skladu s sporazumom o uporabi VI. člena Splošnega sporazuma o carinah in trgovini (GATT) ustrezno ukrepa proti takšni praksi po postopkih, predvidenih v 32. členu.

2.

V primeru ukrepov proti subvencijam morata pogodbenici spoštovati določbe sporazuma o razlagi in uporabi VI., XVI. in XXIII. člena GATT-a.

30. člen

Če pride do resnih motenj na določenem področju gospodarske dejavnosti ali do težav, ki se utegnejo izražati v hudem poslabšanju regionalnega gospodarskega stanja, lahko zainteresirana pogodbenica sprejme ustrezne zaščitne ukrepe pod pogoji in po postopkih, ki so predvideni v 32. členu.

31. člen

Če uvede pogodbenica za uvoz proizvodov, ki utegnejo povzročiti težave, omenjene v 30. členu, administrativni postopek, ki naj bi omogočil hiter dostop do obvestil o razvoju trgovinskih tokov, obvesti o tem drugo pogodbenico.

32. člen

1.

Kar zadeva prvi odstavek 29. člena, je treba svet za sodelovanje obvestiti o primerih dumpinga, takoj ko so organi pogodbenice uvoznice sprožili preiskavo. Če praksa dumpinga ni prenehala ali če niso našli nobene druge zadovoljive rešitve v tridesetih dneh po tem, ko je bil o tem obveščen svet za sodelovanje, lahko pogodbenica uvoznica ustrezno ukrepa.

2.

Preden prizadeta pogodbenica v primerih iz 30. člena sprejme tam predvidene ukrepe, ali v primerih iz tretjega odstavka brž ko je to mogoče, svetu za sodelovanje posreduje vse koristne elemente za izčrpno obravnavo situacije, da bi se našla sprejemljiva rešitev za pogodbenici. Na zahtevo druge pogodbenice se opravijo v svetu za sodelovanje posvetovanja, preden pogodbenica, ki jo to zadeva, sprejme ustrezne ukrepe.

3.

Če izjemne okoliščine terjajo takojšen poseg brez predhodne obravnave, sme pogodbenica, ki jo to zadeva, v primerih, omenjenih v 29. in 30. členu, brez odlašanja izvajati zaščitne ukrepe, ki so nujni za razrešitev situacije.

4.

Pri izbiri ukrepov je treba dati prednost tistim, ki najmanj motijo delovanje tega sporazuma. Ti ukrepi morajo biti strogo omejeni na odpravljanje težav, ki so se pojavile.

O zaščitnih ukrepih se takoj obvesti svet za sodelovanje, v okviru katerega se o njih izvajajo posvetovanja v rednih časovnih presledkih z namenom, da se ti ukrepi odpravijo takoj, ko to razmere dovoljujejo.

33. člen

V primeru nenadnega in zelo pomembnega neravnovesja v trgovinski menjavi, ki utegne škodovati uspešnemu uresničevanju tega sporazuma, začneta pogodbenici s posebnimi posvetovanji v okviru sveta za sodelovanje, da bi preučili težave, ki so se pojavile in v kar največji možni meri zagotovili normalno uresničevanje tega sporazuma.

34. člen

V primeru resnih težav v plačilni bilanci ene ali več držav članic Skupnosti ali Slovenije ali resne nevarnosti, da bo prišlo do takih težav, lahko pogodbenica, ki jo to zadeva, sprejme potrebne zaščitne ukrepe. Pri izbiri ukrepov je treba dati prednost tistim, ki najmanj motijo uresničevanje sporazuma. O takšnih ukrepih je treba takoj obvestiti drugo pogodbenico; o njih potekajo v okviru sveta za sodelovanje posvetovanja v rednih časovnih presledkih, zlasti z namenom, da se le-ti odpravijo, brž ko to dopuščajo razmere.

III. DEL DOLOČBE, KI SE NANAŠAJO NA OSIMSKE SPORAZUME IN KI ZADEVAJO GOSPODARSKO SODELOVANJE MED SLOVENIJO IN ITALIJO

35. člen

Z namenom spodbujanja regionalnega sodelovanja posvečata Skupnost in Slovenija posebno pozornost dejavnostim, ki so zajete v okviru sporazumov, ki sta jih podpisali Socialistična federativna republika Jugoslavija in Republika Italija 10. novembra 1975 v Osimu, kot tudi pobudam za čezmejno sodelovanje, ki izhajajo iz splošnega okvira gospodarskega sodelovanja med Italijo in Slovenijo.

Pogodbenici še zlasti upoštevata obojestranski interes, da se v izbiri projektov, ki se financirajo v okviru sodelovanja, upošteva uresničevanje ciljev iz prve alinee.

36. člen

1.

Ne da bi bilo to v škodo morebitne uporabe zaščitne klavzule, dajeta Skupnost, v okviru določil Skupnosti o prostih conah, in Slovenija prost dostop na svoje trge za proizvode, ki so pridobili poreklo v skladu z določili protokola "proizvodi s poreklom iz", v obmejnih prostih conah, ki bi lahko bile ustanovljene sporazumno med Republiko Italijo in Republiko Slovenijo v smislu sporazuma o pospeševanju gospodarskega sodelovanja, podpisanega v Osimu leta 1975.

2.

Pri tem se v največji možni meri izogibata zlasti temu, da bi za omenjene proizvode uporabljali ukrepe iz 18., 22. člena ali določila 16. člena za proizvode, navedene v prilogah CI, CII, CIII in CIV.

37. člen

Za uresničevanje 35. in 36. člena Skupnost in Slovenija sodelujeta v skladu s cilji sodelovanja, predvidenimi v 35. členu.

IV. DEL SPLOŠNE IN KONČNE DOLOČBE

38. člen

1.

Za uresničevanje ciljev, določenih v tem sporazumu, se ustanovi svet za sodelovanje, ki ima v primerih, ki jih določa sporazum, pravico odločanja.

Sprejeti sklepi so obvezujoči za pogodbenici, ki sta dolžni ukreniti vse potrebno za njihovo izvrševanje.

2.

Svet za sodelovanje sme poleg tega oblikovati resolucije, priporočila ali mnenja, za katere meni, da so primerni za uresničevanje skupnih ciljev in za uspešno delovanje tega sporazuma.

3.

Svet za sodelovanje sprejme svoj poslovnik.

39. člen

1.

Svet za sodelovanje sestavljajo na eni strani predstavniki Skupnosti in na drugi strani predstavniki Slovenije.

Glede vprašanj iz njene pristojnosti se bo Evropska investicijska banka pridružila delu sveta za sodelovanje.

2.

Člane sveta za sodelovanje lahko zastopajo tudi drugi v pogojih, predvidenih v poslovniku.

3.

Svet za sodelovanje, zavzema stališča na podlagi soglasja Skupnosti na eni strani in Slovenije na drugi strani.

40. člen

1.

Svetu za sodelovanje predseduje izmenično vsaka pogodbenica pod pogoji, predvidenimi v poslovniku.

2.

Svet za sodelovanje se sestaja enkrat na leto na pobudo svojega predsednika.

Poleg tega se svet sestane vsakokrat, ko to narekujejo kakšne izjemne potrebe, in sicer na zahtevo ene od pogodbenic in pod pogoji, predvidenimi v poslovniku.

41. člen

1.

Pri opravljanju njegovih nalog pomaga svetu za sodelovanje odbor za sodelovanje.

2.

Svet za sodelovanje lahko odloča o ustanovitvi kakršnegakoli drugega odbora, ki mu lahko pomaga pri izvrševanju nalog.

3.

Svet za sodelovanje določi v svojem poslovniku sestavo, naloge in delovanje teh odborov.

42. člen

V okviru sveta za sodelovanje pričneta pogodbenici s posvetovanji, če pride v okviru izmenjave informacij, predvidenih po tem sporazumu, do problemov, ali če obstaja nevarnost, da bo prišlo do problemov pri uresničevanju tega sporazuma nasploh, še zlasti pa na področju trgovinske menjave, z namenom, da bi v kar največji možni meri preprečili motnje na trgu.

43. člen

Vsaka pogodbenica sporoči drugi pogodbenici na njeno zahtevo vsako koristno informacijo o sklenjenih sporazumih, ki vsebujejo tarifne ali trgovinske določbe, kot tudi o spremembah svojega carinskega ali zunanjetrgovinskega režima.

Če te spremembe ali sporazumi neposredno vplivajo na uresničevanje tega sporazuma, se opravijo na zahtevo druge pogodbenice ustrezni posveti v okviru sveta za sodelovanje, z namenom, da se upoštevajo interesi pogodbenic.

44. člen

1.

Kadar sklene Skupnost sporazum o pridružitvi ali sodelovanju, ki ima neposreden ali poseben vpliv na izvajanje tega sporazuma, se opravijo v okviru sveta za sodelovanje ustrezni posveti, da bi se Skupnosti omogočilo obravnavanje interesov pogodbenic, določenih s tem sporazumom.

2:

Kadar kakšna tretja dežela pristopi k Skupnosti, se opravljajo v okviru sveta za sodelovanje ustrezni posveti, da bi se omogočilo obravnavanje interesov pogodbenic, določenih s tem sporazumom.

45. člen

1.

Pogodbenici sprejmeta vse splošne ali posebne ukrepe, da bi zagotovili izpolnjevanje obveznosti iz tega sporazuma. Skrbeli bosta za uresničevanje njegovih ciljev.

2.

Če ena od pogodbenic meni, da druga pogodbenica ni izpolnila kakšne obveznosti iz tega sporazuma, ima pravico ustrezno ukrepati. Pred tem dostavi svetu za sodelovanje vse potrebne elemente za podrobno obravnavo situacije, da bi poiskali rešitev, ki bi bila sprejemljiva za pogodbenici.

3.

Pri izbiri ukrepov je treba dati prednost tistim, ki najmanj motijo uresničevanje tega sporazuma. O takih ukrepih se takoj obvesti svet za sodelovanje, ki na zahtevo druge pogodbenice organizira posvete.

46. člen

1.

Spori med pogodbenicama v zvezi z razlago tega sporazuma se lahko predložijo svetu za sodelovanje.

2.

Če svet za sodelovanje ne uspe rešiti spora na svojem naslednjem zasedanju, lahko vsaka izmed pogodbenic sporoči drugi, da je določila razsodnika; druga pogodbenica mora v dveh mesecih določiti drugega razsodnika.

Svet za sodelovanje določi tretjega razsodnika.

Odločitve razsodnikov se sprejemajo z večino glasov.

Vsaka pogodbenica v sporu mora sprejeti potrebne ukrepe, da bi bilo zagotovljeno izvajanje sklepov razsodnikov.

47. člen

Na področjih, ki jih zajema ta sporazum:

-

režim, ki ga Slovenija uporablja v odnosih s Skupnostjo, ne sme povzročiti nobene diskriminacije med državami članicami Skupnosti in njihovimi državljani, fizičnimi ali pravnimi osebami;

-

režim, ki ga Skupnost uporablja v odnosih s Slovenijo, ne sme povzročiti nobene diskriminacije med fizičnimi ali pravnimi osebami iz Slovenije.

48. člen

Priloge A, B, CI, CII, CIII, CIV, CV, D, E in F, protokol "proizvodi s poreklom iz" ter izjave, ki so v sklepnem aktu, so sestavni del tega sporazuma.

49. člen

O predpisu

Citati

Zakon o ratifikaciji Sporazuma o sodelovanju med Republiko Slovenijo in Evropsko gospodarsko skupnostjo, s sklepnim aktom (MSEUS)