Drug primer izvedenega finančnega instrumenta je nestandardizirana terminska pogodba, ki jo je treba poravnati v šestih mesecih in pri kateri ena stranka (kupec) obljubi izročitev 1 000 000 DE v denarju v zameno za državne obveznice s fiksno obrestno mero, katerih nominalna vrednost znaša 1 000 000 DE, druga stranka (prodajalec) pa obljubi izročitev državnih obveznic s fiksno obrestno mero, katerih nominalna vrednost znaša 1 000 000 DE, v zameno za denar v znesku 1 000 000 DE. Obe stranki imata v obdobju šestih mesecev pogodbeno pravico in pogodbeno obvezo med seboj izmenjati finančne instrumente. Če tržna cena državnih obveznic naraste nad 1 000 000 DE, so razmere ugodne za kupca in neugodne za prodajalca, če pa tržna cena pade pod 1 000 000 DE, je učinek ravno obraten. Kupec ima pogodbeno pravico (finančno sredstvo), ki je podobna pravici, povezani z nakupno opcijo v posesti, in pogodbeno obvezo (finančno obveznost), ki je podobna obvezi, povezani z izdano prodajno opcijo; prodajalec pa ima pogodbeno pravico (finančno sredstvo), ki je podobna pravici, povezani s prodajno opcijo v posesti, in pogodbeno obvezo (finančno obveznost), ki je podobna obvezi, povezani z izdano nakupno opcijo. Tako kot pri opcijah pomenijo opisane pogodbene pravice in obveze finančna sredstva oziroma finančne obveznosti, ki so ločene in razločljive od finančnih instrumentov, na katerih temeljijo (torej od obveznic in denarja, ki so predmet izmenjave). Obe stranki v nestandardizirani terminski pogodbi imata obvezo izpolnitve pogodbe na pogodbeno dogovorjeni datum, medtem ko pri opcijski pogodbi pride do izpolnitve le, če in ko se imetnik opcije odloči izvršiti opcijo.
Vstopite v TFL 