Če lahko podjetje zneske poravna tako, da je rezultat dejansko enakovreden poravnavi na podlagi čistega zneska, bo izpolnilo merilo o poravnavi na podlagi čistega zneska iz 42.(b) člena. To se bo zgodilo le v primeru, če ima mehanizem bruto poravnave lastnosti, ki odpravijo kreditno in likvidnostno tveganje ali privedejo do nepomembnega kreditnega in likvidnostnega tveganja in zaradi katerih bodo terjatve in obveznosti obdelane v enem samem procesu ali ciklu poravnave. Na primer, sistem bruto poravnave, ki ima vse od naslednjih značilnosti, bi izpolnil merilo poravnave na podlagi čistega zneska iz 42.(b) člena:
(a)
finančna sredstva in finančne obveznosti, primerni za pobot, so posredovani v obdelavo v istem trenutku;
(b)
ko so finančna sredstva in finančne obveznosti posredovani v obdelavo, sta stranki zavezani izpolniti obvezo glede poravnave;
(c)
ni verjetnosti, da bi se denarni tokovi, ki izhajajo iz sredstev in obveznosti, spremenili, potem ko so bili posredovani v obdelavo (razen če je obdelava neuspešna – glej točko (d) spodaj);
(d)
sredstva in obveznosti, ki so zavarovani z vrednostnimi papirji, bodo poravnani v sistemu za prenos vrednostnih papirjev ali podobnem sistemu (na primer izročitev proti plačilu), tako, da če prenos vrednostnih papirjev ne uspe, obdelava povezane terjatve ali obveznosti, za katero vrednostni papirji predstavljajo zavarovanje, prav tako ne bo uspela (in obratno);
(e)
vse transakcije, ki ne uspejo, kot je opisano v točki (d), se ponovno posredujejo v obdelavo, dokler niso poravnane;
(f)
poravnava se izvede prek iste poravnalne institucije (na primer poravnalne banke, centralne banke ali centralnega registra vrednostnih papirjev); in
(g)
na voljo je dnevni okvirni limit, ki bo zagotovil zadostne okvirne kredite, da bo omogočena obdelava plačil na dan poravnave za vsako od strank, in skoraj gotovo je, da se bo v okviru dnevnega okvirnega limita zagotovilo kritje, če bi bilo to potrebno.