Zakon o pomoči gospodarstvu za omilitev posledic energetske krize (ZPGOPEK)

V obdobju prejemanja delnega povračila nadomestila plače za delavce na začasnem čakanju na delo v skladu s tem zakonom mora delodajalec delavcem izplačevati nadomestila plače.

V obdobju iz prejšnjega odstavka delodajalec ne sme odrejati nadurnega dela ali začasno prerazporediti delovnega časa, če to delo lahko opravi z delavci na začasnem čakanju na delo.

Delodajalec v obdobju prejemanja delnega povračila nadomestila plače in še šest mesecev zatem ne sme začeti postopka odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga delavcem, ki jih je napotil na začasno čakanje na delo, ali odpovedati pogodbe o zaposlitvi večjemu številu delavcev iz poslovnih razlogov, razen če je bil program razreševanja presežnih delavcev sprejet že pred 1. januarjem 2023. Delodajalec ne more uveljavljati delnega povračila nadomestila plače za začasno čakanje na delo za delavca v času teka odpovednega roka.

Če delodajalec ravna v nasprotju s prvim, drugim ali tretjim odstavkom tega člena, mora prejeta sredstva v celoti vrniti.

Delodajalec, ki prejema ali je prejemal sredstva v skladu s tem zakonom, prejeta sredstva vrne v celoti, če začne postopek likvidacije po zakonu, ki ureja gospodarske družbe, v obdobju:

Delodajalec, ki prejema ali je prejemal sredstva v skladu s tem zakonom iz naslova ukrepa delnega povračila nadomestila plače delavcem na začasnem čakanju na delo, prejeta sredstva vrne v celoti, če je pri oddaji vloge za uveljavitev pravice predložil neresnična dokazila iz tretjega odstavka 41. člena tega zakona. Delodajalec, ki mu je bila z dokončno odločbo v skladu s tem zakonom naložena obveznost vračila neupravičeno prejete pomoči iz 16. člena tega zakona, mora sredstva, prejeta v skladu s tem poglavjem, v celoti vrniti.

O vračilu prejetih sredstev na podlagi četrtega, petega, šestega in trinajstega odstavka tega člena odloči zavod z odločbo. Zoper odločbo o vračilu prejetih sredstev ni pritožbe, možen pa je upravni spor. Delodajalec mora prejeta sredstva vrniti v 30 dneh od vročitve odločbe, skupaj z obrestmi v višini zakonsko določenih zamudnih obresti, ki tečejo od dneva prejema povračila nadomestila plače do dneva vračila. Če obveznost iz naslova vračila prejetega nadomestila plače ni plačana v roku, se prisilno izterja. Izvršbo opravi FURS po določbah zakona, ki ureja davčni postopek.

Delodajalec, ki je prejel povračilo nadomestila plače delavcem na začasnem čakanju na delo v skladu s tem zakonom, mora, če je v letu 2023 oziroma za leto 2023 prišlo do izplačila dobička, nakupov lastnih delnic ali lastnih poslovnih deležev, izplačil nagrad poslovodstvu oziroma dela plač za poslovno uspešnost poslovodstvu, o tem obvestiti zavod najpozneje v dveh mesecih po izplačilu. Prejeta sredstva mora vrniti v 30 dneh po vročitvi odločbe, ki jo izda zavod, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi po zakonu, ki ureja predpisano obrestno mero zamudnih obresti, ki tečejo od dneva prejema delnega povračila nadomestila plače delavcem na začasnem čakanju na delo do dneva vračila.

Nadzor nad izpolnjevanjem obveznosti vračila prejetih sredstev iz prejšnjega odstavka izvaja zavod. Za namene izvajanja nadzora iz prejšnjega stavka zavod pridobi podatke o izplačilu dobička, nakupih lastnih delnic ali lastnih poslovnih deležev izplačil nagrad poslovodstvu oziroma dela plač za poslovno uspešnost poslovodstvu od FURS.

Delodajalec, ki za posameznega delavca uveljavlja delno povračilo nadomestila plače po 40. členu tega zakona, mora za polovico višine prejetih sredstev v 30 mesecih od dneva vložitve prvega zahtevka za delno povračilo nadomestila plače izvesti vlaganja v zeleni prehod.

Vrste vlaganj v zeleni prehod iz prejšnjega odstavka so vlaganja v okoljsko prijazne tehnologije, čistejši, cenejši in bolj zdrav javni in zasebni transport, razogljičenje energijskega sektorja, energijsko učinkovitost stavb, uvajanje drugih standardov za klimatsko nevtralnost in so podrobneje opredeljene v podzakonskem predpisu, ki ureja uveljavljanje davčnih olajšav za vlaganja v digitalni in zeleni prehod.

Delodajalec vlaganja v zeleni prehod zavodu izkazuje z davčnim obračunom davka od dohodkov pravnih oseb ali davčnim obračunom akontacije dohodnine od dohodka iz dejavnosti. Davčni zavezanec, ki davčno osnovo ugotavlja z upoštevanjem normiranih odhodkov, izkazuje vlaganja z računi. Rok za predložitev davčnega obračuna davka od dohodkov pravnih oseb ali davčnega obračuna akontacije dohodnine od dohodka iz dejavnosti zavodu je v dveh mesecih po poteku roka za predložitev pristojnemu organu.

Delodajalec, ki je prejel povračilo nadomestila plače delavcem na začasnem čakanju na delo v skladu s tem zakonom, mora, če ni izvedel vlaganj v zeleni prehod iz enajstega odstavka tega člena ali davčni organ naknadno v postopku davčnega nadzora ugotovi, da davčni zavezanec ni upravičeno uveljavljal olajšave za zeleni prehod, prejeta sredstva vrniti.

O ugotovitvah davčnega nadzora iz prejšnjega odstavka, pristojni davčni organ obvesti zavod, v 15 dneh od opravljenega nadzora.

Prejetih sredstev ni treba vrniti delodajalcu, ki izkaže, da zaradi objektivnih razlogov, ki niso na njegovi strani, oziroma višje sile ni izvedel vlaganj v zeleni prehod, pri čemer lahko objektivni razlog oziroma višjo silo delodajalec uveljavlja v primeru vlaganj v okoljsko prijazne tehnologije in razogljičenje energijskega sektorja.