1. Državi se strinjata, da bo vsako dejanje ali odločitev v zvezi z dovoljenji sprejeto v skladu z veljavnim pravom Skupnosti in prevladujočo prakso, če je ta po mnenju obeh držav skladna s pravom Skupnosti, ki se uporablja.
2.
Za namen tega dogovora se izraz »dovoljenje« ne nanaša zgolj na že izdano dovoljenje, temveč tudi na obravnavo zahtevka za dovoljenje, razen če je izrecno določeno drugače.