12. člen
Načelo teritorialnosti
1.
Razen v primerih iz 3. in 4. člena tega odloka in tretjega odstavka tega člena, morajo biti pogoji za pridobitev statusa blaga s poreklom, določeni v II. oddelku tega odloka, v Sloveniji ali Litvi izpolnjeni neprekinjeno.
2.
Razen v primerih iz 3. in 4. člena tega odloka, se blago s poreklom, izvoženo iz Slovenije ali Litve v drugo državo, ko se vrne, šteje za blago brez porekla, razen če se carinskim organom lahko zadovoljivo dokaže:
(a)
da je blago, ki se vrača, isto blago, kot je bilo izvoženo in
(b)
da na njem, medtem ko je bilo v tisti državi ali med izvozom, niso bili opravljeni nikakršni postopki, razen tistih, ki so potrebni, da se ohrani v dobrem stanju.
3.
Na pridobitev statusa blaga s poreklom v skladu s pogoji, določenimi v II. oddelku tega odloka, ne bo vplivala obdelava ali predelava, opravljena izven Slovenije ali Litve na materialih, izvoženih iz Slovenije ali Litve in ponovno tam uvoženih pod pogojem, da:
(a)
so omenjeni materiali v celoti pridobljeni v Sloveniji ali Litvi ali so pred njihovim izvozom bili obdelani ali predelani bolj kot so nezadostni postopki, navedeni v 7. členu tega odloka in
(b)
se carinskim organom zadovoljivo dokaže, da:
i)
je bilo ponovno uvoženo blago pridobljeno z obdelavo ali predelavo izvoženih materialov in
ii)
skupna dodana vrednost, pridobljena izven Slovenije ali Litve ob uporabi določb tega člena ne presega 10 odstotkov cene franko tovarna končnega izdelka, za katerega se ugotavlja status blaga s poreklom.
4.
Za namene tretjega odstavka se pogoji za pridobitev statusa blaga s poreklom, določeni v II. oddelku tega odloka, ne uporabljajo za obdelavo ali predelavo, opravljeno izven Slovenije ali Litve. Vendar, kjer se v seznamu v Prilogi II k temu odloku za določitev statusa blaga s poreklom za končni izdelek uporablja pravilo, ki določa najvišjo vrednost vseh vključenih materialov brez porekla, skupna vrednost materialov brez porekla, vključenih na ozemlju določene pogodbenice, upoštevana skupaj s skupno dodano vrednostjo, pridobljeno izven Slovenije ali Litve z uporabo določb tega člena, ne sme presegati navedenega odstotka.
5.
Za namene uporabe določb tretjega in četrtega odstavka se šteje, da “skupna dodana vrednost” pomeni vse stroške, nastale izven Slovenije ali Litve, vključno vrednosti tam vključenih materialov.
6.
Določbe tretjega in četrtega odstavka se ne uporabljajo za izdelke, ki ne izpolnjujejo pogojev, določenih v seznamu Priloge II k temu odloku in ki se lahko štejejo za zadosti obdelane ali predelane samo ob uporabi splošne tolerance, določene v drugem odstavku 6. člena tega odloka.
7.
Določbe tretjega in četrtega odstavka ne veljajo za izdelke, ki se uvrščajo v 50. do 63. poglavje Harmoniziranega sistema.
8.
Vsaka obdelava ali predelava, ki je zajeta z določbami tega člena, opravljena izven Slovenije ali Litve, se opravi v skladu s postopki o začasnem izvozu na oplemenitenje ali podobnimi postopki.