(1)
Kadar se ni mogoče izogniti ročnemu premeščanju bremen, delodajalec organizira delo tako, da je to ravnanje čim bolj varno in zdravo in:
-
vnaprej oceni varnostne in zdravstvene razmere pri tem delu in prouči dejavnike tveganja, ob upoštevanju Priloge 1 tega pravilnika,
-
poskrbi, da se s sprejetjem varnostnih in zdravstvenih ukrepov izogne tveganju za kostno-mišična obolenja delavcev ali to tveganje zmanjša, pri čemer upošteva značilnosti delovnega okolja in delo delavca, ob upoštevanju Priloge 1 tega pravilnika.
(2)
Delodajalec oceni tveganje za nastanek kostno-mišičnih obolenj pri ročnem premeščanju bremen vedno, kadar ga na ocenjevanje napoti presejalni test iz Priloge 2, ki je sestavni del tega pravilnika, ali presejalni test iz primerljive metode iz četrtega odstavka tega člena.
(3)
Kadar je treba oceniti tveganje za nastanek kostno-mišičnih obolenj pri ročnem premeščanju bremen v skladu s prejšnjim odstavkom, se za ocenjevanje lahko uporabi metoda iz Priloge 3 tega pravilnika ali katera koli druga primerljiva metoda, s katero delodajalec zagotavlja vsaj tako raven varnosti in zdravja delavcev pri ročnem premeščanju bremen, kot bi jo zagotovil z upoštevanjem ukrepov na podlagi ocene tveganja po metodi iz Priloge 3 tega pravilnika.
(4)
Ocena tveganja za nastanek kostno-mišičnih obolenj pri ročnem premeščanju bremen mora vsebovati zapis o:
-
imenu in ključnih kazalnikih izbrane metode za ocenjevanje tveganja,
-
ugotovljenih dejavnikih tveganja iz Priloge 1 tega pravilnika,
-
rezultatih meritev merljivih dejavnikov tveganja (na primer: čas, masa, frekvenca, sile, toplotne razmere),
-
ocenjeni stopnji tveganja in
-
ukrepih za odpravo oziroma zmanjšanje prisotnih tveganj.
(5)
Za oceno stopnje tveganja za nastanek kostno-mišičnih obolenj pri ročnem premeščanju bremen in tudi pri drugih fizičnih delovnih obremenitvah lahko delodajalec uporabi metode, ki so objavljene na osrednjem državnem portalu.