9. člen
Izpusti v zemljo ali vodo
1.
Ta člen obravnava nadzor in, kadar je to mogoče, zmanjševanje izpustov živega srebra in živosrebrovih spojin, pogosto izraženih kot „celotna količina živega srebra“, v zemljo in vodo iz upoštevnih točkovnih virov, ki niso obravnavani v drugih določbah te konvencije.
(a) „izpusti v zemljo ali vodo“ pomeni sproščanje živega srebra ali živosrebrovih spojin v zemljo ali vodo;
(b) „upoštevni vir“ pomeni vsak pomemben antropogeni točkovni vir izpusta v zemljo ali vodo, kakor ga opredeli pogodbenica, ki ni obravnavan v drugih določbah te konvencije;
(c) „novi vir“ pomeni vsak upošteven vir, katerega gradnja ali bistvena sprememba se je začela najmanj eno leto po dnevu začetka veljavnosti te konvencije za zadevno pogodbenico;
(d) „bistvena sprememba“ pomeni spremembo upoštevnega vira, ki povzroči bistveno povečanje izpustov v zemljo ali vodo, razen spremembe izpustov, ki je posledica predelave stranskih proizvodov. O tem, ali je sprememba bistvena, odloči pogodbenica;
(e) „obstoječi vir“ pomeni vsak upošteven vir, ki ni nov vir;
(f) „mejna vrednost izpustov v zemljo ali vodo“ pomeni mejno vrednost koncentracije, mase ali stopnje izpustov živega srebra ali živosrebrovih spojin iz točkovnega vira, pogosto izraženo kot „celotna količina živega srebra“.
(a) mejne vrednosti izpustov v zemljo ali vodo za nadzor in, če je to izvedljivo, zmanjšanje izpustov iz upoštevnih virov;
(b) uporabo najboljših razpoložljivih tehnik in najboljših okoljskih praks za nadzor izpustov v zemljo ali vodo iz upoštevnih virov;
(c) strategijo za nadzor več onesnaževal hkrati, ki bi povečala učinkovitost nadzora nad izpusti živega srebra v zemljo ali vodo;
(d) druge ukrepe za zmanjšanje izpustov v zemljo ali vodo iz upoštevnih virov.
(a) najboljših razpoložljivih tehnikah in najboljših okoljskih praksah ob upoštevanju razlik med novimi in obstoječimi viri in potrebe po zmanjšanju navzkrižnih učinkov med posameznimi okolji na najnižjo mero;
(b) metodologiji za pripravo evidenc izpustov v zemljo ali vodo.