9. člen
Izpusti v zemljo ali vodo
1.
Ta člen obravnava nadzor in, kadar je to mogoče, zmanjševanje izpustov živega srebra in živosrebrovih spojin, pogosto izraženih kot „celotna količina živega srebra“, v zemljo in vodo iz upoštevnih točkovnih virov, ki niso obravnavani v drugih določbah te konvencije.
2.
Za namene tega člena:
(a) „izpusti v zemljo ali vodo“ pomeni sproščanje živega srebra ali živosrebrovih spojin v zemljo ali vodo;
(b) „upoštevni vir“ pomeni vsak pomemben antropogeni točkovni vir izpusta v zemljo ali vodo, kakor ga opredeli pogodbenica, ki ni obravnavan v drugih določbah te konvencije;
(c) „novi vir“ pomeni vsak upošteven vir, katerega gradnja ali bistvena sprememba se je začela najmanj eno leto po dnevu začetka veljavnosti te konvencije za zadevno pogodbenico;
(d) „bistvena sprememba“ pomeni spremembo upoštevnega vira, ki povzroči bistveno povečanje izpustov v zemljo ali vodo, razen spremembe izpustov, ki je posledica predelave stranskih proizvodov. O tem, ali je sprememba bistvena, odloči pogodbenica;
(e) „obstoječi vir“ pomeni vsak upošteven vir, ki ni nov vir;
(f) „mejna vrednost izpustov v zemljo ali vodo“ pomeni mejno vrednost koncentracije, mase ali stopnje izpustov živega srebra ali živosrebrovih spojin iz točkovnega vira, pogosto izraženo kot „celotna količina živega srebra“.
3.
Vsaka pogodbenica najpozneje v treh letih po začetku veljavnosti te konvencije za to pogodbenico določi kategorije upoštevnih točkovnih virov in ta seznam od takrat naprej posodablja.
4.
Pogodbenica s takimi viri sprejme ukrepe za nadzor izpustov v zemljo ali vodo in lahko pripravi državni načrt, v katerem določi ukrepe, ki jih je treba sprejeti za nadzor izpustov v zemljo ali vodo, ter pričakovane cilje in rezultate. Pogodbenica predloži načrt konferenci pogodbenic najpozneje v štirih letih po začetku veljavnosti konvencije za to pogodbenico. Če pogodbenica pripravi izvedbeni načrt v skladu z 20. členom, vanj lahko vključi načrt, pripravljen v skladu s tem odstavkom.
5.
Ukrepi po potrebi zajemajo eno ali več od naštetega:
(a) mejne vrednosti izpustov v zemljo ali vodo za nadzor in, če je to izvedljivo, zmanjšanje izpustov iz upoštevnih virov;
(b) uporabo najboljših razpoložljivih tehnik in najboljših okoljskih praks za nadzor izpustov v zemljo ali vodo iz upoštevnih virov;
(c) strategijo za nadzor več onesnaževal hkrati, ki bi povečala učinkovitost nadzora nad izpusti živega srebra v zemljo ali vodo;
(d) druge ukrepe za zmanjšanje izpustov v zemljo ali vodo iz upoštevnih virov.
6.
Pogodbenica takoj, ko je to mogoče, najpozneje pa v petih letih po začetku veljavnosti te konvencije za to pogodbenico vzpostavi evidenco izpustov v zemljo ali vodo iz upoštevnih virov in od takrat naprej to evidenco vodi in posodablja.
7.
Konferenca pogodbenic takoj, ko je to mogoče, sprejme usmeritve o:
(a) najboljših razpoložljivih tehnikah in najboljših okoljskih praksah ob upoštevanju razlik med novimi in obstoječimi viri in potrebe po zmanjšanju navzkrižnih učinkov med posameznimi okolji na najnižjo mero;
(b) metodologiji za pripravo evidenc izpustov v zemljo ali vodo.
8.
Vsaka pogodbenica v svoja poročila, ki jih predloži v skladu z 21. členom, vključi informacijo o izvajanju tega člena, zlasti informacije o ukrepih, ki so jih sprejele v skladu s tretjim do šestim odstavkom, in o učinkovitosti ukrepov.