7. člen
(mejne vrednosti učinkovite rabe energije)
Energijska učinkovitost stavbe je dosežena, če so izpolnjeni naslednji pogoji:
1.
koeficient specifičnih transmisijskih toplotnih izgub skozi površino toplotnega ovoja stavbe, določen z izrazom H'(T) (W/m2K) = H(T)/A, ne presega:
&fbco;binary entityId="3d7a4c98-b809-4fe9-a3ac-4fe59678b073" type="gif"&fbcc;
kjer pomeni brezdimenzijsko razmerje med površino oken (gradbena odprtina) in površino toplotnega ovoja stavbe. Za kriterije velja:
-
če je f(0) < 0,2, se upošteva, da je f(0) = 0,2,
-
če je f(0) > 1,0, se upošteva, da je f(0) = 1,0;
2.
dovoljena letna potrebna toplota za ogrevanje Q(NH) stavbe, preračunana na enoto kondicionirane površine A(u) oziroma prostornine V(e) stavbe, ne presega:
-
za stanovanjske stavbe: Q(NH)/A(u) ≤ 45 + 60 f(0) - 4,4 T(L) (kWh/(m2a)),
-
za nestanovanjske stavbe: Q(NH)/V(e) ≤ 0,32 (45 + 60 f(0) - 4,4 T(L)) (kWh/(m3a)),
-
za javne stavbe: Q(NH)/V(e) ≤ 0,29 (45 + 60 f(0) - 4,4 T(L)) (kWh/(m3a));
3.
dovoljen letni potreben hlad za hlajenje Q(NC) stavbe, preračunan na enoto hlajene površine stavbe A(u), ne presega:
-
za stanovanjske stavbe: Q(NC)/A(u) ≤ 50 kWh/(m2a);
4.
letna primarna energija za delovanje sistemov v stavbi Q(p), preračunana na enoto ogrevane površine stavbe A(u), ne presega:
-
za stanovanjske stavbe: Q(p)/A(u) = 200 +1,1 (60 f(0) - 4,4 T(L)) kWh/(m2a);
5.
ne sme biti presežena nobena od mejnih vrednosti, določenih v tabeli 1 točke 3.1.1 tehnične smernice.