S to uredbo se določa postopke zagotavljanja enotnih tehnoloških zahtev na področju skupnih informacijskih rešitev, ki jih morajo ministrstva, vladne službe in upravne enote (v nadaljevanju: državni upravni organi) upoštevati pri načrtovanju, pridobivanju, vzpostavljanju in delovanju informacijskih rešitev, z namenom da se zagotovi njihov skupen razvoj, vzdrževanje, dopolnjevanje, nadgrajevanje in povezljivost ter s tem tudi racionalna poraba proračunskih sredstev.
V tej uredbi uporabljen pojem skupne informacijske rešitve pomeni opremo s področja informacijsko-telekomunikacijske tehnologije (strojno, programsko, mrežno, nosilce podatkov, naprave za množičen dostop in podobno) ter informacijske storitve (storitve svetovanja, planiranja, analize, projektiranja, razvoja, uvajanja, vzdrževanja, izobraževanja, pomoči in podobno).