“12. člen
Načelo teritorialnosti
“1.
Razen v primerih iz 3. in 4. člena in tretjega odstavka tega člena, morajo biti pogoji za pridobitev statusa blaga s poreklom, določeni v II. oddelku, v eni od pogodbenic izpolnjeni neprekinjeno.
2.
Razen v primerih iz 3. in 4. člena, se blago s poreklom, izvoženo iz ene od pogodbenic v drugo državo, ko se vrne, šteje za blago brez porekla, razen če se carinskim organom lahko zadovoljivo dokaže:
(a)
da je blago, ki se vrača, isto blago, kot je bilo izvoženo, in
(b)
da na njem, medtem ko je bilo v tisti državi ali med izvozom, niso bili opravljeni nikakršni postopki, razen tistih, ki so potrebni, da se ohrani v dobrem stanju.
3.
Na pridobitev statusa blaga s poreklom v skladu s pogoji, določenimi v II. oddelku, ne bo vplivala obdelava ali predelava, opravljena izven ene od pogodbenic na materialih, izvoženih iz ene od pogodbenic in ponovno tam uvoženih pod pogojem, da:
(a)
so omenjeni materiali v celoti pridobljeni v eni od pogodbenic ali so pred njihovim izvozom bili obdelani ali predelani bolj, kot so nezadostni postopki, navedeni v 7. členu ; in
(b)
se carinskim organom zadovoljivo dokaže, da:
i)
je bilo ponovno uvoženo blago pridobljeno z obdelavo ali predelavo izvoženih materialov; in
ii)
skupna dodana vrednost, pridobljena izven ene od pogodbenic ob uporabi določb tega člena ne presega 10 odstotkov cene franko tovarna končnega izdelka, za katerega se ugotavlja status blaga s poreklom.
4.
Za namene tretjega odstavka se pogoji za pridobitev statusa blaga s poreklom, določeni v II. oddelku, ne uporabljajo za obdelavo ali predelavo, opravljeno izven ene od pogodbenic. Vendar, kjer se v seznamu v Prilogi II za določitev statusa blaga s poreklom za končni izdelek uporablja pravilo, ki določa najvišjo vrednost vseh vključenih materialov brez porekla, skupna vrednost materialov brez porekla, vključenih na ozemlju ene od zadevnih pogodbenic, upoštevana skupaj s skupno dodano vrednostjo, pridobljeno izven ene od pogodbenic z uporabo določb tega člena, ne sme presegati navedenega odstotka.
5.
Za namene uporabe določb tretjega in četrtega odstavka se šteje, da “skupna dodana vrednost” pomeni vse stroške, nastale izven pogodbenic, vključno vrednosti tam vključenih materialov.
6.
Določbe tretjega in četrtega odstavka se ne uporabljajo za izdelke, ki ne izpolnjujejo pogojev, določenih v seznamu Priloge II in ki se lahko štejejo za zadosti obdelane ali predelane samo ob uporabi splošne tolerance, določene v drugem odstavku 6. člena.
7.
Določbe tretjega in četrtega odstavka ne veljajo za izdelke, ki se uvrščajo v 50. do 63. poglavje Harmoniziranega sistema.
8.
Vsaka obdelava ali predelava, ki je zajeta z določbami tega člena, opravljena izven ene od pogodbenic, se opravi v skladu s postopki o začasnem izvozu na oplemenitenje ali podobnimi postopki.”