Delavec je dolžan začasno opravljati delo, ki ne ustreza njegovi vrsti in stopnji strokovne izobrazbe, znanju in zmožnosti, poleg primerov, določenih z zakonom, tudi v primeru:
-
nenadne odsotnosti drugega delavca,
-
okvare delovnih naprav in postrojenj,
-
izpada energije,
-
nenadnega povečanega obsega dela, ki ga lahko podjetje opravi v določenem roku le s povečanim številom delavcev v delu delovnega procesa,
-
če delavec začasno na svojem mestu nima dela. Delavec v vseh primerih prerazporeditve, ko je zaradi izjemnih okoliščin razporejen na dela in naloge, ki ne ustrezajo vrsti in stopnji njegove strokovne izobrazbe, znanju in zmožnosti, prejema enak osebni dohodek, kot ga prejema na svojem delovnem mestu oziroma osebni dohodek, ki je zanj ugodnejši.
Delavca ni mogoče razporediti iz kraja v kraj brez njegove privolitve v naslednjih primerih:
-
če razporeditev lahko vpliva na bistveno poslabšanje delavčevega zdravja,
-
če pot na delo in z dela traja v normalnih okoliščinah z javnimi prevoznimi sredstvi več kot 3 ure, matere z otrokom do 3 let starosti pa, če pot traja več kot 1 uro.
Če razporeditev delavca iz kraja v kraj brez njegove privolitve zaradi oddaljenosti kraja dela zahteva spremembo delavčevega prebivališča, mu je treba zagotoviti enakovredne bivalne pogoje in možnosti šolanja otrok (osnovno in srednje šolstvo).