13. člen
Zasebni spori
1.
Organizacija poskrbi za primerne načine reševanja:
a)
sporov, ki izhajajo iz pogodb, katerih pogodbena stranka je organizacija;
organizacija v vse pisne pogodbe, ki jih sklene, razen pogodb iz odstavka 1.d tega člena, vključi arbitražno določbo, po kateri mora biti vsak spor zaradi razlage ali izvajanja pogodbe na zahtevo katere koli pogodbene stranke predložen razsodišču ali, po dogovoru med njima, drugačnemu načinu reševanja sporov;
b)
sporov zaradi škode, ki jo povzroči organizacija, ali glede katere koli nepogodbene odgovornosti organizacije;
c)
sporov, pri katerih je udeležen uradnik organizacije, ki ima imuniteto pred sodnim postopkom, če mu imuniteta na podlagi 4. člena ni bila odvzeta;
d)
sporov med organizacijo in njenimi uradniki;
organizacija predloži vse spore zaradi uporabe in razlage pogodb, sklenjenih z uradniki na podlagi kadrovskih pravil in predpisov organizacije, v reševanje Upravnemu sodišču Mednarodne organizacije dela (ILOAT) ali kateremu koli drugemu ustreznemu mednarodnemu upravnemu sodišču, katerega sodno pristojnost sprejme svet s sklepom.
2.
Organizacija lahko za spore, za katere prvi odstavek tega člena ne določa posebnega načina reševanja, uporabi vsak primeren način reševanja, še zlasti arbitražo ali predložitev nacionalnemu sodišču.
3.
Način reševanja sporov iz tega člena mora temeljiti na načelu zakonitosti postopka, da se tako zagotovi pravočasna, pravična, nepristranska in obvezujoča rešitev spora.