na dokumentu
Portal TFL
TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč
VSL Sklep VII Kp 31113/2025 - absolutna bistvena kršitev določb kazenskega postopka - predlagalni delikt - predlog oškodovanca za pregon - vabilo na glavno obravnavo - navzočnos...
SODIŠČE
Višje sodišče v Ljubljani
ODDELEK (*)
Kazenski oddelek
DATUM ODLOČBE (*)
4.3.2026
OPRAVILNA ŠTEVILKA
VSL Sklep VII Kp 31113/2025
INTERNA OZNAKA (*)
VSL00091627
SENAT, SODNIK
Mateja Lužovec (preds.), dr. Alja Kratovac (poroč.), Barbara Črešnar Debeljak
SIMILARDOCS
VSL Sklep VII Kp 45386/2024 ^^^ VSL Sklep VII Kp 48074/2017 ^^^ VSM Sklep IV Kp 11365/2019
INSTITUT VSRS
absolutna bistvena kršitev določb kazenskega postopka - predlagalni delikt - predlog oškodovanca za pregon - vabilo na glavno obravnavo - navzočnost oškodovanca na glavni obravnavi - nepristop na glavno obravnavo - domneva umika predloga za pregon - status oškodovanca - pravice leasingojemalca
PODROČJE VSRS
KAZENSKO PROCESNO PRAVO
IZREK
Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nadaljnji postopek.
JEDRO
Pojem oškodovanca v kazenskem postopku temelji na obstoju vzročne zveze med kaznivim dejanjem in kršitvijo ali ogrozitvijo njegove osebne ali premoženjske pravice.
Pojem premoženjske pravice je širši od pojma lastninske pravice in zajema vsako pravico, ki ima objektivno določljivo ekonomsko vrednost oziroma katere vrednost je mogoče izraziti v denarju. Sem je mogoče uvrstiti tudi (stvarne in obligacijske) pravice na tuji stvari. To pomeni, da oškodovanec pri kaznivem dejanju zatajitve ni nujno samo lastnik stvari, čeprav bo v praksi praviloma tako, pač pa je lahko tudi tisti, ki ima na s kaznivim dejanjem zatajeni stvari, na podlagi zakonitega pravnega naslova, kakšno drugo premoženjsko pravico.
Pojem premoženjske pravice je širši od pojma lastninske pravice in zajema vsako pravico, ki ima objektivno določljivo ekonomsko vrednost oziroma katere vrednost je mogoče izraziti v denarju. Sem je mogoče uvrstiti tudi (stvarne in obligacijske) pravice na tuji stvari. To pomeni, da oškodovanec pri kaznivem dejanju zatajitve ni nujno samo lastnik stvari, čeprav bo v praksi praviloma tako, pač pa je lahko tudi tisti, ki ima na s kaznivim dejanjem zatajeni stvari, na podlagi zakonitega pravnega naslova, kakšno drugo premoženjsko pravico.
Za ogled celotnega dokumenta je potrebna prijava v portal.
Začnite z najboljšim.
VSE NA ENEM MESTU.