Podatki iz evidenc o začasno prijavljenih tujcih se hranijo dve leti po odjavi začasnega prebivališča oziroma po poteku veljavnosti vizuma in se nato uničijo.
Podatki iz evidenc o stalno prijavljenih tujcih in tisti podatki, ki so po drugem odstavku 63. člena tega zakona vezani na stalno prebivališče, se hranijo 50 let od prenehanja stalnega prebivanja, nato pa se arhivirajo.
Podatki iz evidenc o izrečenih ukrepih (varnostni ali varstveni ukrep, odpoved prebivanja) se hranijo še pet let po izteku roka, za katerega je bil izrečen ukrep.