25. člen
(ohranjanje narave)
(1)
Načrtovane ureditve se izvajajo na naslednjih varovanih območjih narave:
-
na ekološko pomembnem območju (v nadaljnjem besedilu: EPO) Zasavsko hribovje (ID 12100),
-
na vplivnem območju posebnega varstvenega območja Natura 2000 – Kum (SCI SI3000181) in
-
na območju Krajinskega parka Kum (ID 1711).
Podatki so razvidni iz prikaza stanja prostora – prikaz stanja varstvenih režimov ohranjanja narave (list št. 2.3), nove ureditve pa iz prikaza umestitve načrtovanih objektov in ureditev (list št. 1.2.2).
(2)
Za ohranjanje narave se:
-
upoštevajo določila Odloka o razglasitvi naravnih znamenitosti, arheoloških območij ter kulturnih in zgodovinskih spomenikov na območju občine Trbovlje, ki veljajo za območje Krajinskega parka Kum,
-
obstoječe drevje in grmovje kar najbolj ohrani in vključi v krajinsko zasnovo območja. Za ureditev zelenih površin v okolici objektov se uporabijo avtohtone vrste trav, grmovnic in drevja. Pri zasaditvi se upošteva naravni videz in ne linijska parkovna zasaditev,
-
pri zemeljskih delih večja drevesa fizično zaščitijo pred poškodbami, vsa propadla drevesa pa se nadomestijo z zasaditvijo avtohtonih vrst po načrtu krajinske arhitekture,
-
pri krčenju vlagoljubne obvodne vegetacije iz sestoja odstranijo le poškodovana drevesa in grmičevje, pri čemer se odstranijo le debla in veje, panji in korenine pa se pustijo,
-
vsa propadla drevesa nadomestijo z zasaditvijo avtohtonih vrst po načrtu krajinske arhitekture,
-
na delih brežine, kjer se odstrani obvodna drevnina in grmičevje, z zasaditvijo ponovno vzpostavi naravna vrstna sestava obvodne vegetacije in njena pestra višinska strukturiranost. Ohranja se zveznost obvodne vegetacije,
-
zelene površine v okolici objekta zasadijo z avtohtonimi drevesnimi in grmovnimi vrstami. Načrt zasaditve je sestavni del načrta krajinske arhitekture v projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja,
-
le pri bočni eroziji vodotoka, s katero bi bila porušena stabilnost brežine in ogroženo širše območje, dovoljuje poseg v vodotok. Brežina se utrdi s sonaravnimi ukrepi, utrditve pod mostom in na območju priključka na državno cesto se zgradijo kot kamnita zložba v neporavnani obliki, zunanje razpoke se pokrijejo z zemljo,
-
po končani gradnji morebitne poškodbe naravnih habitatov sanirajo tako, da bo funkcija poškodovanega habitata enaka funkciji habitata pred poškodbo,
-
ne izvajajo regulacije in druge tehnične ureditve v strugi Save, s katerimi bi povzročili spremembo smeri, obliko ali globino struge (spremembo vzdolžnega in prečnega profila struge), izolacijo in fragmentacijo habitata. Izjema so ureditve, določeno s to uredbo,
-
ne gradijo objekti, ki prekinjajo zveznost vodnega toka, če pa drugih možnosti ni, se gradijo tako, da se ob njih z dodatnimi tehničnimi rešitvami vzpostavi povezava s celotnim tokom in omogoči prehajanje vodnih organizmov,
-
voda iz reke odvzema le toliko, da v obdobju, ko je naravno stanje voda najnižje, lahko preživijo najbolj občutljive živali. Vtočni objekt se opremi z ustreznim sistemom, ki preprečuje dostop vodnim organizmom v črpališče, onesnažena voda se prednostno očisti,
-
oporni zidovi povišajo in opremijo z varovalnimi ograjami, da se onemogoči prehod živali,
-
odstranjevanje vegetacije in gradbena dela na območju izvajajo zunaj razmnoževalnih ciklusov živali. Dela se v okviru tehničnih možnosti terminsko uskladijo z zahtevami poročila o vplivih na okolje glede upoštevanja vegetacijskega obdobja rastlin, ribjega drsta in drugih živalskih razvojnih ciklov,
-
pri gradbenih delih prepreči vsakršno slabšanje kakovosti vode (npr. onesnaženje zaradi izpusta naftnih derivatov in maziv iz gradbenih strojev, izpiranje gradbenega materiala),
-
prepreči izliv pogonskih goriv in maziv v naravo s pregradami in lovilniki olj.
(3)
Med gradnjo in obratovanjem energetskega objekta se upoštevajo tudi vsi omilitveni ukrepi iz okoljskega poročila ter morebitni dodatni ukrepi, ki bodo izhajali iz poročila o vplivih na okolje.