(1)
Gradbišče in način dela je treba organizirati tako, da bo gradnja zavzela čim manj prostora in da bo preprečeno onesnaževanje tal, zraka in vodotoka.
(2)
Deponije viškov gradbenega materiala, gradbiščni objekti, skladišča materiala in druge ureditve v sklopu gradbišča se lahko postavijo samo znotraj območja državnega prostorskega načrta na predhodno arheološko pregledanih območjih, vendar ne na objektih ali območjih kulturne dediščine in gozdnih zemljiščih.
(3)
Gradbišče in način dela v varovanem progovnem pasu železniške proge (pri gradnji objektov hladilne vode in opornih zidov) in območju vodotoka je treba organizirati tako, da bo gradnja zavzela čim manj prostora in bo preprečeno onesnaževanje tal in vodotoka. Na tem območju gradbišča ni dovoljeno urejati deponij viškov gradbenega materiala in površin za gradbeno mehanizacijo.
(4)
Za potrebe gradbišč se kar največ uporabljajo že obstoječe komunikacije. V fazi izdelave projektne dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja se izdela načrt dostopnih poti za gradnjo in lokacije deponij. Trase dostopnih poti in lokacije se izberejo tako, da so čim manj prizadeti naravno okolje in obstoječe ureditve. Dostopne poti ne smejo prečkati objektov in območij kulturne dediščine.
(5)
Za prevoz materiala in opreme se prednostno uporablja železniški dostop (industrijski tiri), izjemoma pa tudi obstoječi cestni dostop do območja TET, in sicer po glavni cesti G II-108/1185 Trbovlje–Hrastnik. Za morebitne izredne prevoze je treba pridobiti dovoljenje.
(6)
Poleg vseh obveznosti, navedenih v 24., 25., 26., 27., 28., 29., 30., 32., 36., 38. in 40. členu te uredbe, morajo investitorji in izvajalci med gradnjo in po njej upoštevati tudi naslednje pogoje:
-
investitor mora izdelati elaborat o preprečevanju in zmanjševanju emisije delcev z gradbišča,
-
vse ceste in poti, ki bi se med gradnjo morebiti uporabljale za obvoz ali prevoz, je treba pred začetkom del ustrezno urediti, po končani gradnji pa morebitne poškodbe sanirati,
-
objekte in infrastrukturne vode je treba obnoviti ali sanirati, če bodo med gradnjo poškodovani zaradi del,
-
zagotoviti zavarovanje gradbišča, tako da bosta zagotovljeni varnost in nemotena raba sosednjih objektov in zemljišč,
-
skleniti pogodbo za zbiranje in reden odvoz komunalnih odpadkov z gradbišča s podjetjem, pooblaščenim za zbiranje in odvoz komunalnih odpadkov na obravnavanem območju,
-
med gradnjo zagotoviti vse potrebne varnostne ukrepe in organizacijo na gradbišču, da se prepreči onesnaženje okolja in voda, ki bi nastalo zaradi prevoza, skladiščenja in uporabe tekočih goriv in drugih škodljivih snovi, ob nezgodi pa zagotoviti takojšnje ukrepanje ustrezno usposobljenih delavcev,
-
zagotoviti, da bo gradbena mehanizacija dobro vzdrževana in ne bo prihajalo do izlitja olja, goriva, maziva ali sredstev proti zmrzovanju v vodo. Posode za dovoz betona je treba prati na urejenih prostorih pri prevozniku ali dobavitelju betona,
-
vsa gradbena mehanizacija, ki se bo uporabljala pri gradnji, mora ustrezati okoljskim predpisom, ki urejajo emisije plinastih in trdnih onesnaževal iz dizelskih motorjev,
-
med gradnjo je prepovedano na debla, korenine in veje dreves obešati, pritrjevati ali postavljati tuja telesa (table, žične vode, plakate, obvestila ...),
-
eksplozije ali druga dejanja, ki povzročajo močan hrup ali vibracije, se ne izvajajo,
-
med gradnjo se za delavce na delovno mesto organizira skupni prevoz,
-
med gradnjo je treba stalno sodelovati s prizadetimi prebivalci in kar najbolj upoštevati njihove zahteve ter predloge. Gradbišče je treba organizirati tako, da bo čas, potreben za dela, čim krajši. Hrupno delo se omeji na čas med 6. in 18. uro,
-
med izkopnimi deli je treba ob najdbi mineralov ali fosilov to prijaviti območni enoti Zavoda za varstvo narave, najdbo pa zaščititi pred uničenjem, poškodbo ali krajo. Ukrep izvaja investitor. Nadzor med gradnjo izvaja rudarski inšpektor in izvajalec monitoringa za področje ohranjanja narave,
-
po končani gradnji je treba nepredvidene poškodbe naravnih habitatov, nastale zaradi gradnje, sanirati tako, da bo funkcija poškodovanega habitata enaka funkciji habitata pred poškodbo. Na novo nastali gozdni rob je treba sanirati v prvi možni sezoni po zgraditvi opornega zidu.
(7)
Za zagotovitev varnosti pred škodljivim delovanjem voda mora biti gradnja organizirana tako, da ne bo prihajalo do oviranega pretoka v vodotoku ali zadrževanja zalednih voda ob večjih nalivih.
(8)
Začasne deponije viška zemeljskega materiala je treba urediti tako, da ne nastaja erozija in da ni oviran odtok zalednih voda. Po končani gradnji je treba odstraniti vse ostanke začasnih deponij.