Uredba o državnem prostorskem načrtu za prenosni plinovod R51C Kozarje–Vevče

Na območjih najboljših kmetijskih zemljišč z velikim pridelovalnim potencialom in v gozdu mora biti delovni pas čim ožji.

Globina in način polaganja plinovoda na območju najboljših kmetijskih zemljišč (zlasti na območju trajnih nasadov) se prilagodita tako, da je po končani gradnji kmetijska proizvodnja kar najmanj omejena. Gradbena in strojna dela pri plinovodu R51C se izvajajo zunaj obdobij najintenzivnejših kmetijskih opravil.

Nad plinovodom R51C se določi pas z omejitvijo kmetijske dejavnosti širine 2,5 m od osi plinovoda na vsako stran. V tem pasu se ne sadijo rastline s koreninami, globljimi od 1,0 m, se ne obdeluje zemljišče globlje od 0,5 m in ne postavljajo opore, namenjene kmetijstvu in sadjarstvu.

Trasa plinovoda R51C od km 15 + 075 do 16 + 000 poteka prek območja obstoječega melioracijskega namakalnega sistema Bizovik–Dobrunje. Plinovod se vkoplje pod namakalnimi sistemi, tako da je teme plinovodne cevi najmanj 2 m pod površino terena in najmanj 50 cm pod cevmi namakalnega sistema. Pri vzporednem poteku plinovoda s cevmi namakalnega sistema je najmanjša dopustna horizontalna razdalja 1,0 m. Če med gradnjo plinovoda R51C pride do morebitnih poškodb namakalnih sistemov, se izvede takojšnja sanacija, tako da sta stanje in kakovost namakalnega sistema enaka kot pred gradbenim posegom.

Trasa plinovoda R51C od km 4 + 240 do 6 + 000 poteka prek območja obstoječih melioracijskih osuševalnih sistemov Jesenkova in Vnanje Gorice ter Rakova Jelša. Plinovod se vkoplje pod jarki osuševalnih sistemov v globino, ki omogoča nemoteno delovanje osuševalnega sistema, oziroma tako, da je teme plinovodne cevi najmanj 1 m pod površino terena. Plinovod pod osuševalnimi jarki se dodatno zaščiti proti poškodbam izolacije cevi v primeru čiščenja jarkov.

Z rodovitno zemljo se ravna v skladu z 41. členom te uredbe, ki obravnava varstvo tal.

Globina vkopa plinovoda skozi gozd mora prenesti obremenitve, ki nastajajo ob traktorskem spravilu in pri nakladanju lesa na tovorna vozila.

Sečnja na skrajnem robu delovnega pasu plinovoda se izvede selektivno tako, da se ohranijo srednje velika in velika drevesa. Rob preseka je valovit ter višinsko in vodoravno razčlenjen. Preprečita se vsako nepotrebno zasipavanje in odstranjevanje podrasti. Sečnje gozda se opravijo strokovno po odkazilu pristojnega predstavnika Zavoda za gozdove Slovenije.

Posekano drevje in grmovnice se odstranijo z območja poseka in uporabijo v skladu z dogovorom z lastnikom zemljišča. Če na strmejših predelih posekanega drevja ni mogoče spraviti iz gozda, se drevje podre prečno na strmino ter se zaradi zaščitne in varovalne vloge pusti v gozdu, da se tako preprečijo erozijski procesi.

Na območju delovnega pasu se zunaj 5-metrskega pasu na obeh straneh plinovoda do roba delovnega pasu pogozdijo vsa med gradnjo poškodovana gozdna zemljišča. Pas od 2,5 m do 5 m levo in desno od osi plinovoda se lahko prepusti plodonosnim rastlinskim vrstam. Novi gozdni robovi se zasadijo z avtohtonimi grmovnicami in nižjimi drevesnimi vrstami s široko ekološko amplitudo in veliko obnovitveno sposobnostjo. Izvede se manj gosta zasaditev, ki sestavlja vegetacijski okvir in določa mejo vzdrževanja med obratovanjem. Vegetacijski okvir se zapolni s spontano zarastjo z nasemenitvijo iz okoliškega gozda (naravna sukcesija).

Trasa plinovoda R51C od km 2 + 475 do km 2 + 540 poteka prek gozda s posebnim namenom. Plinovod se izvede s podvrtavanjem tako, da ne pride do vpliva na obstoječe rastje. Med obratovanjem plinovoda poseka znotraj varovalnega pasu plinovoda ni dopustna.

Pri poteku trase plinovoda R51C prek gozda z izjemno poudarjeno ekološko ali socialno vlogo od km 11 + 790 do km 12 + 300 in na območju BS1 Ljubljana Rudnik širina preseke po končani gradnji ne sme presegati 5 m (2 × 2,5 m od osi plinovoda obojestransko), zato se pas od 2,5 do 5 m od osi plinovoda na vsako stran zasadi z grmovnicami, pas od 5 m do roba delovnega pasu pa z gosto zasaditvijo avtohtonega drevesnega rastja. Zaradi čimprejšnje vzpostavitve poudarjenih vlog gozda se na območjih, kjer trasa plinovoda poteka prek gozdov s poudarjenimi vlogami, predvidi gostejša zasaditev.

Pri poteku trase plinovoda R51C prek gozda z izjemno poudarjeno vlogo pridobivanja drugih gozdnih dobrin na območju Golovca in Dobrunjskega hriba od km 13 + 600 do km 14 + 650 se vzdolž rekreacijskih površin po končani gradnji izvede ponovna zasaditev zeliščnega pokrova iz borovnic (Vaccinium myrtillus). Ponovna zasaditev se izvede kot sejanje novih rastlin, presaditev obstoječih rastlin ali z vzgojo potaknjencev. Zožena poseka (2,5 m od osi plinovoda obojestransko) v gozdu s poudarjeno vlogo pridobivanja drugih gozdnih dobrin se vzdržuje s košnjo.

Na območju razširitve delovnega pasu zaradi izvedbe drenaže za odvajanje zaledne vode od km 12 + 790 do 12 + 860 in od km 12 + 955 do km 13 + 055 se drenaže prilagodijo obstoječi visokodebelni vegetaciji tako, da ni treba posekati dreves.

Začasne pešpoti v času gradnje v km od 11 + 155 do km 12 + 080 in od km 14 + 160 do km 14 + 190 se prilagodijo obstoječi visokodebelni vegetaciji tako, da ni treba posekati dreves.

Čas del v gozdovih se prilagodi tako, da spomladi ne motijo ptic pri gnezdenju, drugih živali pa pri paritvi in vzreji mladičev. Dela v gozdovih se opravijo od julija do decembra.

Vsi posegi v gozdu se izvajajo in načrtujejo v skladu s predpisi, ki urejajo upravljanje gozda.

Z gozdovi na območju državnega prostorskega načrta se gospodari v skladu s predpisi, ki urejajo gozdarstvo in lovstvo, ter po določilih gozdnogospodarskih in lovskih upravljavskih načrtov.

Po končani gradnji plinovoda R51C se začasno uporabljena kmetijska zemljišča in začasne dovozne poti na kmetijskih in gozdnih zemljiščih vrnejo v stanje in kakovost kot pred gradbenim posegom, sanirajo se poškodbe na gozdnem drevju in gozdnih poteh ter začasnih gradbenih površinah, morebitna propadla drevnina se nadomesti, iz gozda se odstrani ves neporabljeni material, omogoči se nemoteno gospodarjenje z okoliškimi gozdovi. Travniške površine, ki so bile med gradnjo poškodovane, se ponovno zatravijo.

Lastnikom se med gradnjo plinovoda R51C in po njej omogoči nemoteni dostop do kmetijskih in gozdnih zemljišč.