Uredba o državnem prostorskem načrtu za prenosni plinovod R51C Kozarje–Vevče

Vsa prečkanja plinovoda R51C z vodotoki in jarki, poteki v priobalnem pasu vodotokov in načini izvedbe prečkanja vodotokov so razvidni iz grafičnega dela državnega prostorskega načrta: Prikaz umestitve prostorske ureditve v prostor – ureditvena situacija, listi št. 2.1.1–2.1.6.

Prečkanja vodotokov, melioracijskih jarkov in drugih jarkov se izvedejo s podvrtavanjem ali prekopi v čim ožjem delovnem pasu. Pri izvedbi s prekopom se plinovodna cev dodatno zaščiti z obbetoniranjem cevi ali polaganjem betonskih jahačev neprekinjeno po cevi na celotni širini struge.

Plinovod R51C se izvede tako, da na priobalnem zemljišču prenese obremenitve gradbene mehanizacije med rednimi vzdrževalnimi deli na vodotoku.

Pri posegih v vodotoke in njihovo bližino se poleg določil tretjega odstavka 36. člena te uredbe izvajajo tudi naslednji ukrepi:

prečkanje vodotokov s podvrtavanjem se izvede s tehnologijo horizontalnega usmerjenega vrtanja vrtin na okvirni globini 4 m pod dnom struge vodotoka. Dodatna zaščita struge proti eroziji in zaščita cevi plinovoda nista predvideni;

teme cevi pri prečkanju vodotokov s prekopom je najmanj 1,0 m pod dnom urejenih oziroma najmanj 1,5 m pod dnom neurejenih vodotokov in hudourniških strug. Na tej globini poteka plinovodna cev še 3,0–5,0 m od zgornjega roba brežine na obeh bregovih;

brežine in dno prečkanja vodotokov se za zaščito plinovoda pred vodno erozijo zavarujejo s kamnitimi oblogami v obsegu najmanj 5,0 m dolvodno in gorvodno od plinovodne cevi. Dno se na dolvodni in gorvodni strani zavaruje s stabilizacijskim pragom v niveleti dna struge. Zaščita brežin se uredi ob upoštevanju naravne konfiguracije terena in tako, da se spremenijo pretočne prevodnosti vodotoka. Pri zavarovalnih ukrepih se uporablja naravni material (kamen, les, vegetativna zaščita);

območje prečkanja vodotokov se uredi tako, da se ne spremenijo vodni režim, pretočni profil ter kakovost in biološka raznovrstnost vodotoka ter da se ohranita obstoječa dostopnost do struge in prehodnost ob njej za vzdrževalna dela. Na koritih vodotokov se po izvedenem prečkanju vzpostavita stanje in kakovost pred gradbenim posegom;

z gradbenimi stroji se posega v vodni prostor le, kolikor je to nujno potrebno. Dela se načrtujejo in izvedejo tako, da se ohranjata povezanost oziroma celovitost vodnega prostora ter s tem možnost prehajanja in razvrščanja ribjih vrst. Pri betoniranju je treba preprečiti, da bi se betonske odplake izcejale v vodo. Vse ostanke gradbenega materiala in kakršnih koli odpadkov je treba nemudoma odstraniti in odpeljati na odlagališče, med gradnjo in obratovanjem pa mora biti preprečeno kakršno koli izcejanje goriva, olj, zaščitnih premazov in drugih škodljivih in/ali strupenih snovi v vodo. Zemeljska dela v brežini ali strugi se tehnično izvedejo tako, da se kar najbolj zmanjša vpliv kaljenja vode;

obvodna vegetacija se ohrani, kolikor je to mogoče, morebitne poškodbe se po končanih delih sanirajo, ureditev struge mora biti sonaravna;

čas izvajanja posegov se prilagodi življenjskim ciklom živali in rastlin (čas razmnoževanja, vzgajanja mladičev, prezimovanja ipd.);

gradnja na vodotokih lahko poteka le, kadar se na njih v istem času ne opravljajo kakšna druga gradbena ali vzdrževalna dela;

postavljanje ovir in odlaganje izkopanega materiala na brežine in v struge vodotokov nista dovoljena;

pri zemeljskih delih ni dovoljeno zasipavati izvirov, sprožati erozijskih procesov, rušiti ravnotežja na labilnih tleh ali preprečiti odtoka visokih voda ali hudournikov;

morebitna začasna odlagališča presežkov zemeljskega materiala je treba med gradnjo urediti tako, da se prepreči erozija in ni oviran odtok zalednih voda. Po končani gradnji se vsi ostanki začasnih odlagališč odstranijo;

morebitni odvzem vode za tehnološke potrebe gradnje se lahko izvede le ob soglasju upravljavca vodotoka;

prečkanje jarkov in melioracijskih jarkov se izvede s prekopom z dodatno obbetoniranimi cevmi na najkrajši možni razdalji. Po potrebi se v primeru čiščenja in poglabljanja jarka na območju križanja izvede protierozijska zaščita jarka ali zaščita plinovodne cevi (npr. s kamnito oblogo, betonskimi kanaletami, polaganjem betonskih jahačev na cev). Na mestih križanj večjih jarkov se namestijo trajna točkovna obeležja – opozorilne tablice. Izjemoma se zaradi bližine jarka ob pomembnejših cestah, kjer se gradnja plinovoda izvaja s podvrtavanjem, prečkanje jarka lahko izvede tudi s podvrtavanjem.