35. člen
(ohranjanje kulturne dediščine)
(1)
Kulturna dediščina se med gradnjo varuje pred poškodovanjem in uničenjem. Podatki o kulturni dediščini so razvidni iz obvezne priloge državnega prostorskega načrta: Prikaz stanja prostora. Investitor zagotovi ukrepe za varstvo kulturne dediščine.
(2)
Investitor na območju državnega prostorskega načrta, na katerem načrtovane ureditve segajo na območje registriranega arheološkega najdišča, pred pridobitvijo kulturnovarstvenega soglasja zagotovi predhodne arheološke raziskave za vrednotenje arheološkega potenciala.
(3)
Pred začetkom del investitor zagotovi zaščitna izkopavanja odkritih arheoloških najdišč s poizkopavalno obdelavo gradiva ali arhiva najdišča in druge varstvene ukrepe, določene s predhodnimi arheološkimi raziskavami, med gradnjo pa omogoči stalni arheološki nadzor nad zemeljskimi deli. Po potrebi se določita obseg in globina podvrtavanja arheoloških najdišč. Deli arheološke dediščine, najdeni med posegom v prostor, ostanejo, če je le mogoče, na kraju samem.
(4)
Obseg predhodnih arheoloških raziskav opredeli pristojna območna enota zavoda za varstvo kulturne dediščine. Za posege v registrirana arheološka najdišča je treba pridobiti soglasje za raziskavo in odstranitev arheološke ostaline.
(5)
Pri gradnji na območju registriranega arheološkega najdišča se poseg zmanjša na kar najmanjšo površino, ki še dopušča gradnjo. Če se med arheološkimi raziskavami ali gradbenimi deli odkrijejo arheološke ostaline, se rešitve v skladu z varstvenim režimom prilagodijo tako, da kulturna dediščina ni ogrožena.
(6)
Na območjih prečkanj enot kulturne dediščine je delovni pas čim ožji. Za dostop do trase plinovoda se na območjih kulturne dediščine uporabljajo dostopne poti, ki potekajo po že obstoječih lokalnih poteh in cestah, ki se ne smejo širiti. Gradnja novih dostopnih poti na območjih kulturne dediščine ni dovoljena, če pa je to nujno potrebno, se začasna dostopna pot do plinovoda uredi po najkrajši možni novi poti od obstoječe ceste. Območja kulturne dediščine se ne smejo uporabljati za izravnanje presežka materiala ali za odlagališča.
(7)
Nadzemnih oznak plinovoda ni dovoljeno postavljati na območjih in objektih kulturne dediščine oziroma v njihovi neposredni bližini.
(8)
Trasa plinovoda R51C v km 3 + 505 prečka območje memorialne dediščine – Pot spominov in tovarištva (EŠD 1116). Gradnja plinovoda ne sme poškodovati ali spremeniti elementov območja kulturne dediščine. Prečkanje se izvede s podvrtavanjem. Nasipavanje terena na območju dediščine ni dopustno. Med opravljanjem gradbenih del se zagotovi stalna prehodnost Poti spomina in tovarištva za pešce. Po izgradnji plinovoda se vse delovne površine v neposredni bližini Poti spomina in tovarištva takoj vrnejo v prejšnje stanje.
(9)
Trasa plinovoda R51C od km 2 + 882 do km 2 + 914 prečka območje arheološkega najdišča Ljubljana – arheološko najdišče Dolgi most (EŠD: 9506) in od km 7 + 230 do km 7 + 308 arheološko najdišče Podpeč – arheološko najdišče Ljubljanica (EŠD: 11420). Prečkanji se zaradi prečkanja vodotokov (Mali graben in Ljubljanica) izvedeta s podvrtavanjem. Po izdelanih arheoloških raziskavah se po potrebi izvede prilagoditev trase plinovoda in globine vrtanja.
(10)
Trasa plinovoda R51C od km 2 + 914 do km 3 + 149 prečka območje arheološkega najdišča Ljubljana – arheološko najdišče ob Tržaški cesti (EŠD: 18810) in od km 7 + 308 do km 7 + 440 arheološko najdišče Ljubljana – arheološko najdišče Ižica. Prečkanji se deloma izvedeta s podvrtavanjem (prečkanje Tržaške ceste in Ižice) in deloma s prekopom. Po izvedenih arheoloških raziskavah se po potrebi izvede prilagoditev trase plinovoda, globine vrtanja in obsega dodatne izvedbe s podvrtavanjem.
(11)
Trasa plinovoda R51C od km 9 + 945 do km 10 + 280 prečka območje arheološkega najdišča Ljubljana – drevak na Rudniku (EŠD: 11741). Prečkanje se izvede s prekopom. Po izdelanih arheoloških raziskavah se po potrebi izvede prilagoditev trase plinovoda, globine vrtanja in obsega dodatne izvedbe s podvrtavanjem.
(12)
Trasa plinovoda od km 6 + 033 do km 10 + 303 prečka območje kulturne krajine Ljubljana – kulturna krajina Ljubljansko barje (EŠD: 11819). Prečkanje vodotokov Ljubljanica in Ižica se izvede s podvrtavanjem. Izvedeta se nadomestna zasaditev in obnova drevesnih in grmovnih živic. Za zasaditev se uporabijo avtohtone drevesne in grmovne vrste.
(13)
V času gradnje mora investitor zagotavljati stalno varstvo objektov in območij kulturne dediščine, kar pomeni, da mora objekte, ki bi bili med gradnjo lahko poškodovani, primerno zaščititi oziroma izvajalcem del dati primerna navodila. Pri zaščiti objektov naj se upoštevajo navodila pristojne območne enote zavoda za varstvo kulturne dediščine.
(14)
Po končanju del se zemljišča na območjih kulturne dediščine in njihovih vplivnih območjih, kjer je potekala gradnja, vrnejo v stanje in kakovost pred gradbenim posegom, vsi uničeni elementi kulturne krajine pa se obnovijo.
(15)
Investitor o začetku del najmanj deset dni prej obvesti pristojno območno enoto zavoda za varstvo kulturne dediščine.