36. člen
(ohranjanje narave)
(1)
Podatki o območjih ohranjanja narave so razvidni iz obvezne priloge državnega prostorskega načrta: Prikaz stanja prostora.
(2)
Med gradnjo in po posegu se na območju državnega prostorskega načrta upoštevajo naslednji pogoji:
-
delovni pas plinovoda R51C se čim bolj zoži;
-
na površine z zavarovanimi habitatnimi tipi in v habitate zavarovanih vrst se čim manj posega;
-
začasna in stalna odlagališča izkopanega in gradbenega materiala se, kadar je to mogoče, načrtujejo zunaj varstvenih območij narave in površin z visoko ovrednotenimi habitatnimi tipi;
-
v gozdu in na območjih drevesnih živic na Ljubljanskem barju se kolikor je mogoče ohranijo obstoječa drevesa, posamezni grmi in mejice; zagotovita se zasaditev in obnova gozdnega roba ter živic na Ljubljanskem Barju z zasaditvijo avtohtonih drevesnih in grmovnih vrst;
-
ob izkopu se zgornja plast humusa odloži tako, da je mogoče s tem slojem pokriti površine, poškodovane zaradi gradnje;
-
zasipavanje se izvede izključno z izkopanim materialom, dovažanje materiala od drugod ni dopustno zaradi vnosa tujerodnih rastlin in rastlin z drugačno gensko zasnovo od lokalnih populacij;
-
zaradi varstva ptic in saproksilnih hroščev se sekanje vegetacije izvede izven obdobja gnezditve ptic in razmnoževanja varstveno pomembnih saproksilnih vrst hroščev (med septembrom in marcem); posekani les se takoj po poseku odstrani ali trajno pusti na kraju poseka; pri tem je treba upoštevati predpise s področja varstva gozdov oziroma predpise, ki urejajo sečnjo; ob podiranju dreves, debelejših od 50 cm, se zagotovi prisotnost biologa strokovnjaka za hrošče; pri sečnji dreves je treba biti pozoren na debla z dupli in na morebitne najdbe netopirjev v njih, o čemer je treba nemudoma obvestiti izvajalca naravovarstvenega nadzora, ki nato opredeli nadaljnje ukrepe;
-
zaradi varstva močvirske sklednice se gradnja v bližini vodotokov na Ljubljanskem barju vzhodno od prečkanja z Ljubljanico v km 7 + 260, razen v bližini vodotoka Curnovec, izvaja v času, ko so želve aktivne in se lahko umaknejo pred motnjami (med aprilom in novembrom);
-
gradbiščni začasni objekti in območja za skladiščenje ali odpadke se umestijo čim dlje od vodotokov;
-
za dostop strojev in opreme se čim bolj uporabljajo obstoječe poti;
-
morebitne dodatne začasne in stalne deponije izkopanega in gradbenega materiala se, kadar je to mogoče, načrtujejo izven vseh varstvenih območij narave, lokacija ne sme biti na površinah z visoko ovrednotenimi habitatnimi tipi;
-
med gradnjo se svetilke na gradbiščih postavijo le tam, kjer je to nujno potrebno; svetijo lahko le pod vodoravnico in ne smejo oddajati svetlobe v ultravijoličnem spektru;
-
zaradi vzdrževanja plinovoda se v pasu 5 m levo in desno od plinovoda posekajo visokostebelna drevesa. Zatravljeni pas 2,5 m levo in desno od plinovoda se ohranja s košnjo, pas od 2,5 do 5 m levo in desno od osi plinovoda pa se prepusti plodonosnim avtohtonim grmovnicam in se jih ne seka.
(3)
Prečkanje vodotokov na območjih varovanja narave se izvede v skladu s 37. členom te uredbe. Dodatno se izvedejo še naslednji ukrepi:
-
prečkanje vodotokov (Ljubljanica, Ižica, Mali graben, Horjulka in Malenca) se izvede s podvrtavanjem tako, da se ohrani obrežna vegetacija;
-
prečkanje Bizoviškega potoka se izvede tako, da tehnične ureditve struge (regulacija) niso potrebne;
-
prekopane struge vodotokov se čim prej in čim bolj je mogoče vzpostavijo v stanje in kakovost pred gradbenim posegom;
-
gradnja na vodotokih, ki jih plinovod prečka s prekopom, lahko poteka le v času med julijem in septembrom, torej izven drstitvenega obdobja rib;
-
pri posegih v vodotoke in njihovo neposredno bližino se ohranja lesnata obrežna vegetacija. Po gradnji se delovni pas ponovno zasadi z avtohtonim lesnatim in grmovnim rastjem, značilnim za območje, in z vrstami, katerih koreninski sistem nima negativnih vplivov za plinovod;
-
utrjena brežina se izvede v izrazito neporavnani obliki, da se ob bregu ustvarijo primerni prostori za ribja skrivališča;
-
če so predvidena kakršna koli dela ob ali v vodi, je treba najmanj sedem dni pred začetkom take gradnje obvestiti pristojnega izvajalca ribiškega upravljanja in naravovarstvenega nadzora o začetku gradnje, ki bosta na podlagi stanja populacije rib v vodotokih odločila, ali se izvede oziroma organizira intervencijski odlov rib na predvidenem delu posega oziroma predelu, kjer je ta vpliv še lahko prisoten. Zaradi etapnosti in del, ki se izvajajo daljše obdobje, mora izvajalec del obvestiti upravljavca in izvajalca naravovarstvenega nadzora o vsakem novem posegu v strugo, tako da se lahko intervencijski odlovi po potrebi opravijo pred vsakim novim posegom v strugo vodotoka;
-
območja za skladiščenje ali odpadke se umestijo čim dlje od vodotokov;
-
pri vzdrževalnih delih se obrežno rastje seka, in ne ruva.
(4)
V skladu z Okoljskim poročilom za prenosni plinovod R51C Kozarje–Vevče, št. projekta PR51CKV-B114/169, ki ga je junija 2018 izdelal IBE, d. d. Ljubljana se zaradi izgube dupel in špranj v drevesih po sečnji nadomesti s postavitvijo netopirnic. Najpozneje do konca gradnje plinovoda R51C se na območju Golovca namesti 28 netopirnic, od tega 25 duplastih in 3 špranjaste. Natančna mesta postavitve netopirnic v sodelovanju z revirnim gozdarjem in lastniki gozdov določi biolog strokovnjak za netopirje, postavijo pa se čim prej po poseku drevja.
(5)
Za preprečitev naselitve in razvoja tujerodnih invazivnih rastlin in rastlin z drugačno gensko zasnovo od lokalnih populacij se izvedejo naslednji ukrepi:
-
zasipava se izključno z materialom, izkopanim na trasi plinovoda R51C;
-
na delih trase plinovoda, kjer so že zdaj večji sestoji invazivnih tujerodnih rastlinskih vrst, se izvajajo ukrepi za preprečitev širitve tujerodnih rastlin na nova območja, kot so čiščenje delovnih strojev, preden zapustijo gradbišče, in ustrezno uničenje rastlinskega materiala;
-
košnja se izvaja najmanj dvakrat letno (v prvi polovici junija in prvi polovici avgusta), površine, ki se zaraščajo s tujerodnimi vrstami (žlezasta nedotika, japonski dresnik in kanadska zlata rozga), pa se kosijo še pogosteje, praviloma enkrat na mesec v vegetacijski sezoni (od aprila do septembra).
(6)
Pri prečkanju ali poteku plinovoda R51C v bližini Poti spominov in tovarištva se izvajajo naslednji ukrepi:
-
površine, pod katerimi rastejo korenine, se ne utrjujejo s težkimi stroji in ne nasipavajo ter čim manj odkopavajo, nanje pa se ne odlaga gradbeni material in ne parkirajo delovni stroji;
-
izkopni jarki se izvedejo na oddaljenosti od drevesnih debel, ki je vsaj 1 m večja od navpične projekcije drevesne krošnje na tla;
-
v območje koreninskega sistema je dovoljeno posegati le izjemoma, kadar se koreninskemu sistemu ni mogoče izogniti; pri tem se izvede ročni ali drug manj uničujoč izkop (npr. z razpihovanjem);
-
polaganje travne ruše na območju koreninskega sistema se izvaja tako, da se ne posega v zemljino globlje od 5 cm;
-
če pride do morebitnih poškodb korenin, jih mora čim prej oskrbeti za to usposobljeni strokovnjak; poškodovane korenine se zaščitijo pred izsušitvijo (prekritje z juto, filcem ali vrečevino in ohranjanje vlage) in prepreči stik s cementnim mlekom ali katerim drugim koreninam škodljivim sredstvom.
(7)
Če med gradnjo plinovoda R51C na območju Golovca pride do najdbe fosilov, se najdba zaščiti in o tem takoj obvesti organizacijo, pristojno za ohranjanje narave. Pri posegih na območju Golovca se zagotovi paleontološki nadzor, ki ga izvaja strokovno usposobljena oseba geološke stroke.
(8)
Območje Golovca spada med območja pričakovanih naravnih vrednot, zlasti geoloških. Zaradi varstva naravnih vrednot je treba na območju Golovca zagotoviti spremljanje stanja nad zemeljskimi deli. Nadzor glede dokumentiranja in varstva geoloških naravnih vrednot zagotovi investitor, izvaja pa ustrezna raziskovalna institucija.
(9)
Investitor o začetku del najmanj sedem dni prej obvesti pristojnega izvajalca ribiškega upravljanja, izvajalca naravovarstvenega nadzora in na območjih varstva narave tudi organizacijo, pristojno za ohranjanje narave.