TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč
VSC Sodba Cpg 81/2025 - hipotekarna tožba - maksimalna hipoteka - stečajni postopek nad dolžnikom - hipotekarni dolžnik - pravna praznina - načelo sor
I. Pritožbi tožene stranke zoper sodbo (zoper III. in IV. točko izreka odločbe sodišča prve stopnje) se ugodi in se izpodbijana sodba sodišča prve stopnje spremeni tako, da se glasi:
"III. Tožbeni zahtevek, ki se glasi:
"1. Tožena stranka A. d.o.o., ..., matična št.: ..., je dolžna priznati tožeči stranki B. d.d., ..., matična št. ..., da je uppravičena zahtevati poplačilo zneska 650.000,00 EUR, z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od zneska 320.000,00 EUR od 23. 8. 2020 dalje do plačila in od zneska 330.000,00 EUR od 7. 8. 2023 dalje do plačila, s stroški postopka ter dopustiti poplačilo te terjatve z izvršbo v vrstnem redu hipoteke ID pravice ... na njene zastavljene nepremičnine: ID znak del stavbe ...-6988-38, vse k.o. ... in sicer z ugotovitvijo vrednosti teh nepremičnin, s prodajo nepremičnin in poplačilom tožeče stranke iz zneska, dobljenega s prodajo, vse v roku 15 dni.
2. Tožena stranka je dolžna povrniti tožeči stranki stroške tega postopka, skupaj s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva izteka paricijskega roka dalje do plačila, vse to v roku 15 dni."
se v celoti zavrne.
IV. Tožeča stranka, ki sama krije svoje stroške na prvi stopnji sojenja, je dolžna toženi stranki v roku 15 dni od vročitve te sodbe plačati 6.584,70 EUR pravdnih stroškov in v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od poteka paricijskega roka dalje do plačila."
II. Tožeča stranka, ki sama krije svoje pritožbene stroške, je dolžna toženi stranki v roku 15 dni od vročitve te sodbe plačati 6.493,04 EUR pritožbenih stroškov in v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od poteka paricijskega roka dalje do plačila.
V konkretni zadevi je treba uporabiti drugi odstavek 3. člena ZS in omenjeno pravno praznino zapolniti z analogno uporabo 200.a člena ZIZ v sporu, ki poteka med tožnico (imetnico maksimalne hipoteke, ki je v stečajnem postopku nad stečajnim dolžnikom (izvajalcem) kot ločitvena upnica kupila sklop nepremičnin pod ocenjeno oziroma ocenjeno likvidacijsko vrednostjo) in toženko (lastnico ene od z maksimalno hipoteko obremenjenih nepremičnin (podizvajalko) in izločitveno upnico v stečajnem postopku). Po presoji pritožbenega sodišča gre za pravno praznino, ki jo je treba zapolniti. Gre za nepopolnost formalnega pravnega vira (ZFPPIPP), ki ni načrtno neurejena, ker se nanaša na dejavnost, ki je predmet človekovega svobodnega ravnanja. Za nepopolnost, ki se ujema z načeli (izhodišči) pravnega urejanja in ki je hkrati nepopolnost na določenem ožjem pravnem področju (ZFPPIPP). Oboje je razvidno iz dejstva, da je USRS in nato še zakonodajalec izredno podobno situacijo v ZIZ uredil, nihče pa je vse do danes ni uredil v ZFPPIPP. Vsekakor ne more biti združljivo s pravnim redom, pravnim izročilom, splošnimi spoznanji pravne vede in načeli pravne civilizacije, da ločitveni upnik in imetnik maksimalne hipoteke v stečajnem postopku kupi del zastavljenih nepremičnin, katerih lastnik je stečajni dolžnik, pod ocenjeno vrednostjo in likvidacijsko vrednostjo oziroma konkretneje pod vrednostjo, ki presega zavarovano terjatev oziroma (celotno) maksimalno hipoteko; da se v takšnem primeru šteje, da je bil poplačan le z denarnimi sredstvi v višini (po odbitju stroškov) prejete kupnine, ne pa v višini vrednosti prejetih nepremičnin; in da lahko nato, čeprav je dejansko prišlo do njegove obogatitve, v kasnejši pravdi (oziroma pravdah) iz maksimalne hipoteke uspešno uveljavlja hipotekarne tožbe zoper drugega hipotekarnega dolžnika (oziroma dolžnike). V bistvenih okoliščinah (tertium comparationis) gre za enako situacijo, ki jo v izvršilnem postopku obravnava 200.a člen ZIZ.
Za ogled celotnega dokumenta je potrebna prijava v portal.
Začnite z najboljšim.
VSE NA ENEM MESTU.