14. člen
Soglasje k navadni kratkoročni zadolžitvi
(1)
Med navadne kratkoročne zadolžitve po tej uredbi se štejejo vse kratkoročne zadolžitve, ki ne predstavljajo kratkoročne zadolžitve iz prvega odstavka prejšnjega člena.
(2)
Pravna oseba mora pred začetkom postopka zadolževanja vložiti pri ministrstvu za finance vlogo za izdajo soglasja za kratkoročno zadolžitev v skladu s prvim odstavkom 5. člena te uredbe, če prvo črpanje in zadnje odplačilo ne zapadeta v istem koledarskem letu ali če je skupna ročnost zadolžitve, ki jo pravna oseba podaljšuje z dodatkom k obstoječi kratkoročni pogodbi o zadolžitvi, daljša od enega leta.
(3)
Pravna oseba mora v skladu z drugim odstavkom 5. člena te uredbe k vlogi iz prejšnjega odstavka priložiti tudi pozitivno mnenje resornega ministrstva (razen kadar je resorno ministrstvo ministrstvo za finance) v naslednjih primerih:
-
če znaša višina posamezne kratkoročne zadolžitve štiri milijone EUR ali več,
-
za vsak posel kratkoročne zadolžitve, če skupna višina predvidenih novih kratkoročnih zadolžitev pravne osebe v tekočem koledarskem letu preseže štiri milijone EUR,
-
če pravna oseba z dodatkom h kreditni pogodbi podaljšuje ročnost kratkoročne zadolžitve.
(4)
Pravna oseba lahko z dodatki k obstoječi kreditni pogodbi podaljšuje kratkoročno zadolžitev le toliko časa, dokler skupna ročnost zadolžitve ne preseže dve leti.
(5)
Po pridobitvi popolne vloge ministrstvo za finance izda soglasje h kratkoročni zadolžitvi.
(6)
V soglasju h kratkoročni zadolžitvi ministrstvo za finance navede rok, do katerega mora pravna oseba skleniti pogodbo o zadolžitvi. Rok, ki ga določi ministrstvo za finance za sklenitev pogodbe o zadolžitvi, se lahko izjemoma podaljša, če sklenitev posla ni mogoča v danem roku.