Da bi zagotovili pravico javnosti do obveščenosti, ima vsaka RTV organizacija pravico do kratkega poročanja o pomembnih prireditvah in dogodkih, ki so dostopni javnosti in so splošnega interesa. Za kratko poročanje se šteje poročilo, ki traja največ minuto in pol.
Pravica do kratkega poročanja ne velja za verske obrede.
Organizator prireditve lahko zahteva od RTV organizacije le plačilo vstopnine, če je ta predvidena, ter nadomestilo za stroške, ki nastanejo pri izvajanju te pravice.
Pravica do kratkega poročanja se mora izvajati tako, da ne moti ali ovira prireditve ali dogodka. Pravica se lahko omeji ali izključi, če bi s poročanjem hudo prizadeli čustva udeležencev ali ogrozili javno varnost in red.
Če prostorske in tehnične možnosti niso zadostne, imajo prednost tiste RTV organizacije, ki so sklenile pogodbo z organizatorjem prireditve oziroma ima organizator možnost izbire, pri čemer ima prednost tista RTV organizacija, ki bo prireditev prenašala v okviru nacionalnega programa.
RTV organizacije, ki so uveljavile pravico do kratkega poročanja, morajo omogočiti predvajanje svojega posnetka tistim RTV organizacijam, ki niso mogle posneti dogodka, ob povrnitvi dejanskih stroškov.