37. člen
(splošne določbe o opremi in zapiranju pošiljk)
(1)
Vse pošiljke morajo biti ovite, razen tistih, za katere ovojnina glede na njihovo naravo ni potrebna (na primer: prazen zaboj, prazen sod, kosi lesa, plastike ipd.).
(2)
Ovojnina mora zagotavljati varnost vsebine pošiljke pred morebitnimi poškodbami in okvarami.
(3)
Ovojnina pošiljke mora biti na naslovni strani praviloma enobarvna, svetle barve in ne sme imeti preluknjanih robov.
(4)
Za ovojnino pošiljke se uporablja embalaža, kot npr. pisemska ovojnica, škatla, zaboj ali druga primerna sredstva. Če ovojnina pošiljke ne zagotavlja varnosti pošiljke, mora pošiljatelj tako pošiljko prevezati z vrvico ustrezne jakosti.
(5)
Tiskovina mora biti ovita tako, da je njena vsebina dovolj zavarovana, hkrati pa omogoča hitro in enostavno preverjanje vsebine. Ne šteje se, da je tiskovina zaprta, če se za zapiranje uporabi sredstvo, ki omogoča, da se pošiljka lahko odpre, ne da bi se ovojnina poškodovala (navzkrižna povezava, ki se lahko odveže, pomožno zapiralo ipd.).
(6)
Pošta mora pošiljko, ki se je poškodovala med prenosom, prepakirati v ustrezno ovojnino. Če se poškodovana pošiljka prepakira zaradi pošiljateljeve napake, ima pošta pravico, da ob njeni vročitvi zaračuna naslovniku ceno po ceniku poštnih storitev.
(7)
Pisemskih pošiljk se ne sme zapirati s spenjalnikom.
(8)
Če se za zapiranje priporočenih pošiljk v mednarodnem poštnem prometu uporabi lepilni trak, mora pošiljatelj le-tega označiti s podpisom ali kako drugo svojo oznako tako, da so deli oznake vidni na traku in ovitku.