Ta vsebina je neaktualna
Delovni čas delavca znaša 42 ur v delovnem tednu (poln delovni čas).
Organizacija oziroma delodajalec lahko uvede krajši delovni čas od 42 ur v primerih in pod pogoji, ki jih določa zakon.
Pravice delavca iz drugega odstavka tega člena so izenačene s pravicami delavcev, ki delajo 42 ur v delovnem tednu.
Delavcu, ki opravlja posebno težka, naporna in za zdravje škodljiva dela, se delovni čas skrajša v sorazmerju s škodljivim vplivom na njegovo zdravje oziroma delovno zmožnost v skladu z zakonom in kolektivno pogodbo.
Izjemoma sme delovni čas delavca trajati pod pogoji, določenimi z zakonom in splošnim aktom oziroma kolektivno pogodbo, dlje kot 42 ur v delovnem tednu (delo, daljše od polnega delovnega časa), vendar ne dlje kot 10 ur na teden.
O delu, daljšem od polnega delovnega časa, odloči poslovodni organ ali delavec s posebnimi pooblastili in odgovornostmi, ki ga ta pooblasti, oziroma delodajalec.
Nočni delovni čas pomeni poseben delovni pogoj pri določanju pravic delavca.