Ta vsebina je neaktualna
Delavcu, katerega delo ni več potrebno zaradi tehnoloških in drugih izboljšav, ki prispevajo k povečanju produktivnosti in uspeha organizacije oziroma delodajalca, ne sme prenehati delovno razmerje, dokler se mu v skladu z merili, določenimi z zakonom in splošnim aktom oziroma kolektivno pogodbo, ne zagotovi ena izmed naslednjih pravic iz dela:
1)
pravica do dela v drugi organizaciji oziroma pri delodajalcu na podlagi sporazuma pristojnih organov, in sicer na delovnem mestu, ki ustreza njegovemu znanju in zmožnosti oziroma delovni zmožnosti;
2)
pravica do prekvalifikacije ali dokvalifikacije za delo na delovnem mestu v isti ali drugi organizaciji oziroma pri drugem delodajalcu;
3)
pravica do dokupa delovne dobe, če mu za uveljavitev pravice do starostne pokojnine manjka do pet let pokojninske dobe;
4)
pravica do enkratnega nadomestila v obliki odpravnine v višini najmanj 24-kratnega zneska povprečnega osebnega dohodka delavca v organizaciji, ustvarjenega v trimesečju, ko delavec uveljavlja pravico do odpravnine, če delavec pisno izjavi, da želi, da mu delovno razmerje preneha in da s temi sredstvi trajno rešuje svoje nadaljnje delovno angažiranje, pod pogoji in na način, ki jih določa zakon;
5)
druge pravice v skladu z zakonom.
Delavec, ki mu ni zagotovljena ena izmed pravic iz prvega odstavka tega člena, ima pravico do denarnega nadomestila najmanj v višini zajamčenega osebnega dohodka, dokler ne nastanejo pogoji za uveljavitev te pravice, vendar najdlje dve leti.
Organizacija oziroma delodajalec mora delavca iz drugega odstavka tega člena organizaciji za zaposlovanje priglasiti v 15 dneh po sprejetju sklepa, da njegovo delo ni več potrebno.
Delavcu - invalidu ne sme prenehati delovno razmerje iz naslovov iz tega člena, dokler ne uveljavi pravice do pokojnine ali z njegovim soglasjem ene izmed pravic iz prvega odstavka tega člena.