Cilj merjenja poštene vrednosti je oceniti ceno, po kateri bi se izvedla redna transakcija prodaje sredstva ali prenosa obveznosti med udeleženci na trgu na datum merjenja pod trenutnimi tržnimi pogoji. Podjetje mora pri merjenju poštene vrednosti določiti vse naslednje elemente:
(a)
posamezno sredstvo ali obveznost, ki je predmet merjenja (v skladu z obračunsko enoto sredstva ali obveznosti);
(b)
za nefinančno sredstvo: predpostavko za ocenjevanje vrednosti, ki je primerna za merjenje (v skladu z njegovo največjo in najboljšo uporabo);
(c)
glavni (ali najugodnejši) trg za sredstvo ali obveznost;
(d)
tehnike ocenjevanja vrednosti, primerne za merjenje, ob upoštevanju razpoložljivosti podatkov, s katerimi se ustvarijo vhodni podatki, ki predstavljajo predpostavke, ki bi jih udeleženci na trgu uporabili pri določanju cene sredstva ali obveznosti, in raven hierarhije poštene vrednosti, na katero so razvrščeni vhodni podatki.