Primeri vhodnih podatkov 3. ravni za določena sredstva in obveznosti so:
(a)
valutna zamenjava z dolgim rokom izteka. Vhodni podatek 3. ravni bi bila obrestna mera v določeni valuti, ki je ni mogoče opazovati in tudi ne potrditi s tržnimi podatki, ki jih je mogoče opazovati, v običajno določenih intervalih ali drugače v bolj ali manj celotnem trajanju valutne zamenjave. Obrestne mere v valutni zamenjavi so mere zamenjave, izračunane na podlagi krivulj donosa zadevnih držav;
(b)
triletna opcija za delnice, s katerimi se trguje na borzi. Vhodni podatek 3. ravni bi bila pretekla nestanovitnost, tj. nestanovitnost za delnice, dobljena na podlagi preteklih cen delnic. Pretekla nestanovitnost običajno ne predstavlja trenutnih pričakovanj udeležencev na trgu glede prihodnje nestanovitnosti, čeprav je to edina informacija, ki je na voljo glede določanja cene opcije;
(c)
zamenjava obrestnih mer. Vhodni podatek 3. ravni bi bila prilagoditev srednje splošne (nezavezujoče) tržne cene za zamenjavo, določena na podlagi podatkov, ki jih ni mogoče neposredno opazovati in tudi ne drugače potrditi s tržnimi podatki;
(d)
obveznost razgradnje, prevzeta v poslovni združitvi. Vhodni podatek 3. ravni bi bila trenutna ocena na podlagi lastnih podatkov podjetja o prihodnjih denarnih odtokih, ki jih je treba plačati za izpolnitev obveze (vključno s pričakovanji udeležencev na trgu v zvezi s stroški izpolnjevanja obveze in nadomestilom, ki bi ga udeleženec na trgu zahteval za prevzem obveze za razgradnjo sredstva), če ni na voljo informacij v razumnem obsegu, ki bi kazale, da bi udeleženci na trgu uporabili druge predpostavke. Ta vhodni podatek 3. ravni bi se uporabil pri tehniki sedanje vrednosti skupaj z drugimi vhodnimi podatki, npr. trenutno netvegano obrestno mero ali boniteti prilagojeno netvegano mero, če se vpliv bonitete podjetja na pošteno vrednost obveznosti odraža v diskontni stopnji in ne v oceni prihodnjih denarnih odtokov;
(e)
denar ustvarjajoča enota. Vhodni podatek 3. ravni bi bila računovodska napoved (npr. denarnih tokov ali poslovnega izida), oblikovana na podlagi lastnih podatkov podjetja, če ni na voljo informacij v razumnem obsegu, ki bi kazale, da bi udeleženci na trgu uporabili druge predpostavke.