(1)
Presejalni programi obsegajo mikrobiološke preiskave na virus SARS-CoV-2 (v nadaljnjem besedilu: SARS-CoV-2) in se izvajajo za osebe, ki niso prebolele COVID-19 oziroma niso polno cepljene proti COVID-19, kot je določeno v odloku, ki ureja začasne ukrepe za zmanjšanje tveganja okužbe in širjenja okužbe z virusom SARS-CoV-2, in sicer za:
-
osebe, ki opravljajo delo v zdravstveni dejavnosti,
-
osebe, ki opravljajo delo v dejavnosti vzgoje in izobraževanja, vključno z visokošolsko dejavnostjo,
-
osebe, ki izvajajo socialno varstvene storitve in programe, pri katerih zaradi dela z oskrbovanci teh storitev in programov obstaja neposredna nevarnost za širjenje COVID-19,
-
osebe, za katere je z odloki vlade, s katerimi se določajo ukrepi za preprečevanje in obvladovanje posledic nalezljive bolezni COVID-19, določeno obvezno testiranje na virus SARS-CoV-2,
-
druge osebe, ki lahko povzročijo širjenje COVID-19 v okolju, kjer obstaja neposredna nevarnost za širjenje, zlasti uporabniki zdravstvenih storitev, oskrbovanci socialno varstvenih zavodov, osebe v zavodih za prestajanje kazni zapora, prevzgojnih domovih, centrih za tujce, varnih hišah, azilnih domovih, integracijskih hišah in kriznih centrih za otroke,
-
osebe, ki se zaradi medicinskih razlogov ne smejo cepiti, kar se izkaže z zdravniškim potrdilom.
(2)
Osebe iz prve do četrte alineje prejšnjega odstavka svoj status verodostojno izkažejo izvajalcem presejalnega programa iz prvega odstavka 4. člena te uredbe.
(3)
Sredstva za izvajanje presejalnega programa iz prvega odstavka tega člena se zagotavljajo v proračunu Republike Slovenije.
(4)
Način izvajanja presejalnih programov iz prvega odstavka tega člena smiselno uporabljajo delodajalci, ki presejalne programe zagotavljajo v sodelovanju z izvajalci medicine dela kot ukrep varnosti in zdravja pri delu.«.