(1)
Če bi razkritje tajnih podatkov stranki lahko škodovalo varnosti ali interesom Republike Slovenije oziroma delovanju ali izvajanju nalog organa, ki je podatke določil kot tajne, se pravice iz 146. člena tega zakona do udeležbe v ugotovitvenem postopku ali delu ugotovitvenega postopka, v katerem se obravnavajo tajni podatki, zagotovijo po pooblaščencu, ki je odvetnik, ne glede na predpise, ki urejajo dovoljenje za dostop do tajnih podatkov.
(2)
Organ, ki vodi postopek, mora pred odločitvijo o načinu zagotavljanja udeležbe v ugotovitvenem postopku ali pri posameznem dejanju, v katerem se obravnavajo tajni podatki, zahtevati obrazloženo mnenje organa, ki je podatke določil kot tajne, o morebitnih posledicah razkritja tajnega podatka.
(3)
V primeru iz prvega odstavka tega člena organ pozove stranko, ki je v postopku ne zastopa odvetnik, da v roku, ki ga določi, imenuje pooblaščenca, ki je odvetnik. V pozivu seznani stranko, da ji bo postavil takega pooblaščenca po uradni dolžnosti, če ga ne bo postavila sama.
(4)
Organ postavi pooblaščenca s sklepom, če ta soglaša z zastopanjem. Pooblaščenec lahko kadarkoli med postopkom, razen med ustno obravnavo, odreče zastopanje zaradi utemeljenih razlogov. Organ razreši pooblaščenca, če odreče zastopanje, če zastopanja ne opravlja v redu ali če stranka pooblasti drugega odvetnika. Zoper sklep o postavitvi in razrešitvi je dovoljena pritožba. Stroške pooblaščenca, ki ga postavi organ, krije organ.
(5)
Kadar organ tajne podatke razkrije stranki ali pooblaščencu, ga pred tem opozori, da mora varovati tajne podatke v skladu z zakonom, ki ureja tajne podatke, in na posledice razkritja. O razkritju tajnih podatkov organ, ki vodi postopek, obvesti organ, ki je podatke določil kot tajne.«.