(1)
Noben organ ne more prevzeti posamezne upravne stvari iz pristojnosti drugega organa in je rešiti sam, razen če zakon tako določa in če so izpolnjeni v takem zakonu predpisani pogoji.
(2)
Organ, ki je pristojen za odločanje v posamezni upravni stvari, sme samo po izrečnem zakonskem pooblastilu odločanje v tej stvari prenesti na kakšen drug organ.
(3)
Stvarne in krajevne pristojnosti stranke, organi in stranke ter organi ne morejo spremeniti z medsebojnim dogovorom, razen, če zakon drugače določa.