(1)
Samoupravne organizacije in skupnosti, ki izvršujejo javna pooblastila, ne morejo v upravnem postopku, ki ga same vodijo, izrekati kazni in uporabljati prisilnih ukrepov iz tretjega in četrtega odstavka 73. člena, 111. člena, tretjega odstavka 169. člena, prvega in drugega odstavka 181. člena, prvega odstavka 192. člena in iz drugega in tretjega odstavka 197. člena tega zakona.
(2)
Če se med postopkom, ki ga vodi samoupravna organizacija oziroma skupnost, ugotovi, da postopka sploh ni mogoče ali ni mogoče pravilno izvesti brez kakšnega prisilnega ukrepa ali kazni, ki jo določa ta zakon, se samoupravna organizacija oziroma skupnost obrne na občinski upravni organ, ki je pristojen skrbeti za izvajanje tega zakona, da uporabi tak prisilni ukrep oziroma izreče kazen, če ni z republiškim oziroma pokrajinskim zakonom določen za to kakšen drug organ. Na zahtevo samoupravne organizacije oziroma skupnosti je ta organ upravičen uporabiti katerega od določenih ukrepov in izreči kazen, če je to potrebno za izvedbo postopka.
(3)
Če občinski upravni organ, na katerega se je samoupravna organizacija oziroma skupnost obrnila v smislu drugega odstavka tega člena, ne izda v osmih dneh sklepa o prisilnem ukrepu oziroma o kazni, mora takoj obvestiti samoupravno organizacijo oziroma skupnost, zakaj je mnenja, naj se prisilni ukrep ne uporabi oziroma kazen ne izreče. V takem primeru, kot tudi v primeru, če organ ne obvesti samoupravne organizacije oziroma skupnosti v predpisanem roku, lahko vloži samoupravna organizacija oziroma skupnost ugovor pri upravnem organu v republiki oziroma v avtonomni pokrajini, ki je pristojen skrbeti za izvajanje tega zakona.