(1)
Če procesno nesposobna stranka nima zakonitega zastopnika ali je treba opraviti kakšno dejanje zoper osebo, katere prebivališče je neznano in nima pooblaščenca, ji postavi organ, ki vodi postopek, začasnega zastopnika, če to narekuje nujnost zadeve in je treba izvesti postopek. Ta organ sporoči to takoj skrbstvenemu organu, če je postavil začasnega zastopnika komu, čigar prebivališče je neznano, pa razglasi svoj sklep na običajen način.
(2)
Če samoupravna organizacija ali skupnost nima zakonitega zastopnika, predstavnika, pa tudi ne pooblaščenca, postavi organ, ki vodi postopek ob pogojih iz prvega odstavka tega člena taki stranki začasnega zastopnika praviloma izmed njenih uradnih oseb, in ji to brez odlašanja sporoči.
(3)
Tako, kot je določeno v prvem oziroma drugem odstavku tega člena, se postavi začasni zastopnik tudi takrat, kadar je treba opraviti dejanje, ki ga ni mogoče odložiti, stranke oziroma njenega pooblaščenca ali zastopnika pa ni mogoče pravočasno povabiti. To je treba takoj sporočiti stranki, pooblaščencu oziroma zastopniku.
(4)
Postavljena oseba mora sprejeti zastopanje. Zastopanje sme odkloniti samo iz razlogov, ki so določeni v posebnih predpisih. Začasni zastopnik sodeluje samo v postopku, za katerega je izrečno postavljen, in le toliko časa, dokler ne nastopi zakoniti zastopnik ali predstavnik oziroma sama stranka ali njen pooblaščenec.