(1)
Stranka, ki je opravilno popolnoma sposobna, lahko sama opravlja dejanje v postopku (procesna sposobnost).
(2)
Za osebo, ki procesno ni sposobna, opravlja dejanje v postopku njen zakoniti zastopnik. Zakoniti zastopnik se določi na podlagi zakona ali z aktom, ki ga izda pristojni državni organ na podlagi zakona.
(3)
Pravna oseba opravlja dejanja v postopku po svojem predstavniku oziroma zakonitem zastopniku. Predstavnik oziroma zakoniti zastopnik pravne osebe se določi v njenem samoupravnem splošnem aktu, če ni določen z zakonom ali aktom, ki ga izda pristojni državni organ na podlagi zakona.
(4)
Državni organ opravlja dejanje v postopku po predstavniku, ki ga določa zakon; poslovna enota samoupravne organizacije ali skupnosti po osebi, ki vodi poslovno enoto, naselje oziroma skupina oseb, ki ni pravna oseba, pa po osebi, ki jo določi, če ni v posebnih predpisih drugače določeno.
(5)
Če organ, ki vodi postopek, ugotovi, da zakoniti zastopnik osebe, ki je pod skrbništvom, ne kaže potrebne skrbnosti pri zastopanju, naznani to skrbstvenemu organu.