(1)
Če si je stranka s pravnomočno odločbo pridobila kakšno pravico, organ, ki jo je izdal, pa je mnenja, da v njej ni bil pravilno uporabljen materialni zakon, sme odločbo razveljaviti ali spremeniti in jo uskladiti z zakonom le, če v to privoli stranka, ki si je na njeni podlagi pridobila pravico, in če s tem ne krši pravice koga drugega. Privolitev stranke je obvezna tudi, če naj se v njeno škodo spremeni pravnomočna odločba, s katero ji je določena obveznost.
(2)
Ob pogojih iz prvega odstavka tega člena se lahko na zahtevo stranke razveljavi ali spremeni tudi pravnomočna odločba, ki je za stranko neugodna. Če organ spozna, da odločbe ni treba razveljaviti ali spremeniti, mora o tem obvestiti stranko.
(3)
Sprememba odločbe po tem členu ima učinek samo za naprej.
(4)
Odločbo po prvem in drugem odstavku tega člena izda organ prve stopnje, ki je izdal prejšnjo odločbo, organ druge stopnje pa le, če je s svojo odločbo odločil o stvari. Če tega organa ni več ali če ni več pristojen za stvar, za kakršno gre, pa izda odločbo organ, ki je za tako stvar takrat pristojen.
(5)
Pritožba zoper novo odločbo, izdano na podlagi tega člena, je dovoljena samo, če jo je izdal organ prve stopnje. Če je odločbo izdal organ druge stopnje oziroma če je odločba organa prve stopnje dokončna, je zoper njo mogoč upravni spor.