(1)
Z dispozitivom se odloči o predmetu postopka v celoti in o vseh zahtevkih strank, o katerih ni bilo posebej odločeno med postopkom.
(2)
Dispozitiv mora biti kratek in določen; če je potrebno, se lahko razdeli tudi na več točk.
(3)
Z dispozitivom se lahko odloči tudi o morebitnih stroških postopka; pri tem se določi njihov znesek, kdo jih mora plačati, komu in v katerem roku. Če se v dispozitivu ne odloči o stroških, je treba navesti, da bo izdan o stroških poseben sklep.
(4)
Če se z odločbo naloži kakšno dejanje, se določi v dispozitivu tudi, v katerem roku ga je treba opraviti.
(5)
Kadar je predpisano, da pritožba ne zadrži izvršitve odločbe, mora biti to navedeno v dispozitivu.