13. člen
(splošne zahteve za merilne naprave in meritve spodnje kurilne vrednosti)
(1)
Merilne naprave za merjenje energijskih in drugih veličin za izdajanje PoI morajo izpolnjevati zahteve veljavnih meroslovnih predpisov za posamezno vrsto merila in biti redno overjene v skladu s predpisom, ki ureja postopek overitve meril.
(2)
Merilne naprave za merjenje energijskih in drugih veličin za izdajanje PoI, za katere meroslovne zahteve niso predpisane, morajo zagotavljati sledljivost merjenih veličin do nacionalnih etalonov ali mednarodnih etalonov višje hierarhične stopnje. Sledljivost se lahko dokaže s kalibracijo meril v akreditiranem laboratoriju, ki zadošča pogojem standarda SIST EN ISO/IEC 17025 »Splošne zahteve za usposobljenost preskuševalnih in kalibracijskih laboratorijev«. Umerjanje (kalibriranje) merilnih naprav se mora opraviti vsaj enkrat v petih letih oziroma pogosteje, če to priporočajo proizvajalci, obvezno pa ga je treba opraviti po vsaki spremembi na proizvodni napravi.
(3)
Merilne naprave morajo biti zaščitene pred posegi in spremembami s strani nepooblaščenih oseb.
(4)
Informacijo o tem, kako je določena spodnja kurilna vrednost goriva, mora njegov dobavitelj navesti na dobavni specifikaciji za gorivo in priložiti kopijo poročila o izvedenem preskusu, na katerem laboratorij, ki je opravil preskus, navaja svojo akreditacijo.
(5)
Če se spodnje kurilne vrednosti goriva določajo z meritvami, morajo biti opravljene v akreditiranem laboratoriju za preskušanje, ki zadošča pogojem standarda SIST EN ISO/IEC 17025 »Splošne zahteve za usposobljenost preskuševalnih in kalibracijskih laboratorijev«. Laboratorij mora o opravljenih meritvah izdelati poročilo o izvedenem preskusu, na katerem mora navesti svojo akreditacijo.
(6)
Vzorčenje goriva je treba opraviti po veljavnih standardih SIST, ki so na voljo pri organu, pristojnem za standardizacijo.