S tem odlokom se določajo normativne vrednosti maksimalno dovoljenih ravni hrupa (dovoljena imisija) in kritične ravni hrupa (kritična imisija) ter korekcije izmerjenih vrednosti pri tipičnih vrstah hrupa.
Maksimalno dovoljene ravni hrupa so tiste ravni, ki ne vplivajo škodljivo na psihično in fizično počutje delovnih ljudi in občanov, jih ne ovirajo pri delu in počitku, ne zmanjšujejo delovne storilnosti in ne vzbujajo nemira.
Kritične ravni hrupa so tiste mejne vrednosti, nad katerimi so potrebni izjemni sanacijski ukrepi.