(1)
V nujnih primerih, ko je potrebno sprejeti odločitev v krajšem času, kot pa je mogoče sklicati sejo državnega sveta, lahko predsednik državnega sveta izvede korespondenčno sejo.
(2)
Predsednik državnega sveta izvede korespondenčno sejo tako, da se po telefonu ali na drug ustrezen način posvetuje z državnimi svetniki.
(3)
Če se državni svetnik ne strinja s predlogom za izvedbo korespondenčne seje, mora predsednik sklicati redno ali izredno sejo državnega sveta.
(4)
Vprašanje na korespondenčni seji mora biti jasno in nedvoumno, tako da je nanj mogoče odgovoriti samo z besedo "za" ali besedo "proti".
(5)
O korespondenčni seji se sestavi zapisnik, v katerem se navede vzrok za izvedbo korespondenčne seje, postavljeno vprašanje in odgovori državnih svetnikov. Zapisnik te seje potrdi državni svet praviloma na naslednji seji.