25. člen
(zaslišanje)
(1)
Zaslišanje otroka se izvede tako, da se kar najbolj upoštevajo načela tega zakona. Zaslišanje neposredno opravi strokovnjak zavoda. Pri tem sledi izhodiščem, ki so bila oblikovana na pripravljalnem sestanku.
(2)
Med zaslišanjem se strokovnjak, ki pomaga pri izvajanju zaslišanja, in sodnik, ki vodi zaslišanje, sporazumevata s pomočjo elektronske komunikacijske opreme ali na drug primeren način.
(3)
Med zaslišanjem smejo udeleženci predlagati, naj se otroku postavijo določena dodatna vprašanja ali raziščejo dodatne okoliščine. Sodišče odloči, ali dovoli postavitev posameznega vprašanja in ga na primeren način sporoči strokovnjaku, ki izvaja zaslišanje.
(4)
Če strokovnjak, ki pomaga pri izvajanju zaslišanja, oceni, da bi bila z določenim vprašanjem prizadeta celovitost otroka, o tem obvesti sodnika. Sodnik bodisi prepove vprašanje bodisi dovoli, da se zaslišanje v tem delu opravi tako, da celovitost otroka ne bo prizadeta.
(5)
Pri zaslišanju otroka po tem zakonu se zanj ne uporabljajo določbe zakona, ki ureja kazenski postopek, o soočenju z drugimi pričami ali osumljencem oziroma obdolžencem, niti se ne uporabljajo določbe o ukrepih za zagotavljanje navzočnosti in reda pri zaslišanju.