14. člen
(infrastrukturna pristojbina)
(1)
Pri določanju višine ponderirane povprečne infrastrukturne pristojbine se upoštevajo stroški cestninskih cest iz 11. člena tega zakona.
(2)
Če se na cestninskih cestah ne uporablja enotna cestninska ureditev, je potrebno izvesti ločen izračun stroškov iz prejšnjega odstavka za vsak posamezen del ali dele cestninskih cest, na katerih se uporablja enaka cestninska ureditev.
(3)
Povračilo stroškov naložb se lahko enakomerno razdeli na dobo amortizacije cestninske ceste ali njenega dela, ali pa ponderira v začetnem, srednjem ali končnem obdobju pod pogojem, da se ponderiranje izvede na pregleden način in da vključuje indeksacijo cestnin skozi dobo amortizacije. Stroški naložb, ki so nastali v preteklem obdobju, morajo temeljiti na dejansko plačanih zneskih, medtem ko se stroški naložb, ki bodo nastali v prihodnjem obdobju, izračunajo na podlagi napovedi teh stroškov glede na pričakovano življenjsko dobo prometne opreme, prometne signalizacije, voziščne konstrukcije in podobno. Stroški naložb, ki nastanejo zaradi prometa vozil, se na podlagi deleža vozil znotraj posameznega cestninskega razreda razdelijo na posamezne cestninske razrede vozil.
(4)
Najvišjo raven infrastrukturne pristojbine predpiše vlada. Upravljavec cestninskih cest mora zagotoviti podatke in potrebne izračune za določitev višine infrastrukturne pristojbine.
(5)
V primeru koncesijskih cestnin je lahko najvišja stopnja infrastrukturne pristojbine enaka ali nižja od stopnje, ki bi bila rezultat izračuna po prvem odstavku tega člena. Enakost se oceni na podlagi razumno dolgega referenčnega obdobja, primernega naravi koncesijske pogodbe.