(1)
Borznoposredniška družba v vlogi originatorja v sintetičnem listinjenju lahko izračunava tveganjem prilagojene zneske izpostavljenosti oziroma tveganjem prilagojene zneske izpostavljenosti in zneske pričakovanih izgub za listinjene izpostavljenosti v skladu z oddelkom 2.4. ter 4. poglavjem tega sklepa, če je izpolnjen eden od naslednjih pogojev:
(a)
pomemben delež kreditnega tveganja je bil s stvarnim ali osebnim zavarovanjem prenesen na tretje osebe,
(b)
borznoposredniška družba v vlogi originatorja za vse pozicije v zadevnem listinjenju uporablja utež tveganja 1250 % ali jih v skladu s točko (g) drugega odstavka 30. člena sklepa o kapitalu upošteva kot odbitno postavko od kapitala.
(2)
Šteje se, da je pomemben delež kreditnega tveganja iz točke (a) prvega odstavka tega člena prenesen v naslednjih primerih:
(a)
tveganjem prilagojeni zneski izpostavljenosti vmesnih pozicij, ki jih ima borznoposredniška družba v vlogi originatorja v zadevnem listinjenju ne presegajo 50 % tveganjem prilagojenih zneskov izpostavljenosti vseh vmesnih pozicij v zadevnem listinjenju, ali
(b)
kadar v zadevnem listinjenju ni vmesnih pozicij in originator lahko dokaže, da vrednost pozicij v listinjenju, za katere bi veljajo, da so odbitna postavka od kapitala ali da se jim dodeli utež tveganja 1250 %, znatno presega utemeljeno oceno pričakovanih izgub pri listinjenih izpostavljenostih in borznoposredniška družba v vlogi originatorja nima več kot 20 % vrednosti pozicij v listinjenju, za katere bi veljajo, da so odbitna postavka od kapitala ali da se jim dodeli utež tveganja 1250 %.
(3)
Ne glede na določbe prejšnjega odstavka tega člena se šteje, da je bil prenesen pomemben delež kreditnega tveganja, če borznoposredniška družba v vlogi originatorja Agenciji dokaže, da je vzpostavila politike in metodologijo, ki zagotavljajo, da je morebitno zmanjšanje kapitalskih zahtev, doseženih z listinjenjem, utemeljeno s sorazmernim prenosom kreditnega tveganja na tretje osebe. Poleg tega mora borznoposredniška družba v vlogi originatorja dokazati, da je namen prenosa kreditnega tveganja na tretje osebe upravljanje s tveganji in razporeditev notranjega kapitala.
(4)
Ne glede na določbe drugega in tretjega odstavka tega člena lahko Agencija za posamezen primer določi, da morebitno zmanjšanje kapitalskih zahtev, ki bi jih borznoposredniška družba v vlogi originatorja dosegla z zadevnim listinjenjem, ni utemeljeno s sorazmernim prenosom kreditnega tveganja na tretje osebe in, da v zadevnem primeru listinjenja ni prišlo do prenosa pomembnega deleža kreditnega tveganja.
(5)
Da gre za prenos pomembnega deleža kreditnega tveganja na tretje osebe, morajo biti izpolnjeni tudi naslednji pogoji:
(a)
dokumentacija o listinjenju odraža ekonomsko vsebino posla,
(b)
kreditno zavarovanje, s katerim se prenese kreditno tveganje, izpolnjuje merila primernosti in minimalne zahteve za priznanje kreditnih zavarovanj iz 2. poglavja Sklepa o kreditnih zavarovanjih za borznoposredniške družbe (Uradni list RS, št. 106/07, 74/09 in 80/11; v nadaljevanju: sklep o kreditnih zavarovanjih), pri čemer se SSPE ne prizna za primernega dajalca osebnih kreditnih zavarovanj,
(c)
instrumenti, ki se uporabljajo za prenos kreditnega tveganja, ne smejo vsebovati zahtev ali pogojev, ki:
-
določajo pomemben prag, ki mora biti dosežen, da se kreditno zavarovanje v primeru kreditnega dogodka sploh sproži,
-
dopuščajo prenehanje kreditnega zavarovanja zaradi poslabšanja kreditne kvalitete skupine izpostavljenosti,
-
zahtevajo, da borznoposredniška družba v vlogi originatorja izboljša kreditno kvaliteto pozicij v listinjenju, razen v primeru določb o predčasnem odplačilu,
-
povečujejo stroške borznoposredniške družbe v vlogi originatorja za kreditno zavarovanje ali povečujejo donos, ki se izplača imetnikom pozicij v listinjenju zaradi poslabšanja kreditne kvalitete skupine izpostavljenosti,
(d)
neodvisno pravno mnenje potrjuje izterljivost kreditnega zavarovanja v vseh relevantnih pravnih redih.