Sistemska obratovalna navodila za distribucijski sistem toplote za geografsko območje Mestne občine Ptuj

Če se ugotovi, da so zaradi okvare merilne naprave, ki je nastala brez krivde odjemalca, količine predane toplote nepravilno registrirane oziroma nepravilno merjene, se na podlagi dokumentiranih podatkov izmerjene količine toplote sporazumno popravijo za čas od zadnje kontrole merilne naprave do ugotovitve nepravilnosti, vendar za največ 12 mesecev od dneva, ko so bile nepravilnosti ugotovljene. Pri tem je potrebno upoštevati vse okoliščine, v katerih je odjemalec prejemal toploto v času, ko je merilna naprava nepravilno merila oziroma registrirala količine predane toplote.

Če ni doseženo soglasje po prejšnjem odstavku, se popravek izmerjenih količin izvrši tako, da se predane količine toplote za obračunsko obdobje, v katerem merilne naprave niso pravilno merile oziroma beležile količin, določi na podlagi porabe v primerljivem obračunskem obdobju. Primerljivo obračunsko obdobje je obdobje, v katerem so bili pogoji odjema toplote podobni pogojem v obdobju, za katerega z meritvami ni bila pravilno ugotovljena dejanska poraba. Med pogoje za primerjavo obdobij se šteje povprečna zunanja temperatura v obdobju obračuna, najnižja zunanja temperatura in število dni z najnižjo zunanjo temperaturo. Za stavbe, za katere ni mogoče določiti primerljivega obračunskega obdobja (nove stavbe), se uporabi podatke iz primerljive druge stavbe.

V primeru, da je dobavljena količina toplote odvisna od zunanje temperature, se za obračunsko obdobje, ko je bila merilna naprava pokvarjena, določi na naslednji način:

Q = OMt x K x Y

pri tem oznake pomenijo:

Q	dobavljena količina toplote (MWh);
OMt	obračunska toplotna moč toplotnih naprav za ogrevanje in klimatizacijo prostorov v (MW) na merilnem mestu (1 MW=1000 kW);
K	število ur obratovanja odjemalčevih toplotnih naprav z obračunsko toplotno močjo v obračunskem obdobju;
Y	faktor odjema toplote, določen s strani distributerja za primerljivo obračunsko obdobje odjemalca toplote:  – Y = 0,65 za stanovanja z devet urno nočno prekinitvijo obratovanja;  – Y = 0,60 za šole z enoizmenskim poukom;  – Y = 0,75 za šole z dvoizmenskim poukom in prekinitvijo obratovanja, ter poslovne prostore;  – Y = 1,00 za poskusno obratovanje, neupravičen odjem toplote in posebne namene.

K	=	24 x Z x (tn – tz sr)
		Tnp – tzmin

pri tem oznake pomenijo:

Z	število ogrevalnih dni;
tn	srednja temperatura prostorov, ki za stanovanjske in poslovne bivalne prostore znaša (20 °C);
tnp	srednja projektna notranja temperatura prostorov, ki za stanovanjske in poslovne bivalne prostore znaša (20 °C);
tz sr	srednja zunanja temperatura v obračunskem obdobju v (°C) merjena na meteorološki postaji distributerja JS Ptuj, v primeru okvare pa po podatkih Agencije za meteorologijo RS in se določi na naslednji način:  tz sr = (t(7) + t(14)+2 x t(21))/4;
tz min	računska minimalna zunanja temperatura (-+16 °C).

Količine dobavljene toplote za ogrevanje sanitarne vode se v primeru okvare merilne naprave ali v času izven ogrevalne sezone, če je odjem pod mejo točnosti merilne naprave, ugotovi na osnovah odčitkov vodomera hladne vode, ki je vgrajen pred napravo za ogrevanje sanitarne vode na naslednji način:

Q tsv = 2 x V x (T(tsv) – 10)

pri tem oznake pomenijo:

Q tsv	toplotna energija za ogrevanje sanitarne tople vode (kWh);
V	količina vode (m3);
T(tsv)	srednja temperatura tople sanitarne vode (°C).