(1)
Minister, pristojen za varstvo družine (v nadaljnjem besedilu: minister) imenuje najmanj tri zdravniške komisij prve stopnje in zdravniško komisijo druge stopnje, ki dajejo mnenja centrom za socialno delo (v nadaljnjem besedilu: center) ali ministrstvu, pristojnemu za družino (v nadaljnjem besedilu: ministrstvo) v postopkih za uveljavljanje pravic za otroke, ki potrebujejo posebno nego in varstvo.
(2)
Zdravniško komisijo sestavljajo trije člani zdravniki, od katerih je eden predsednik komisije, in en strokovni sodelavec.
(3)
Zdravniške komisije delujejo na naslednji način:
-
tri zdravniške komisije za dajanje mnenj v postopkih na prvi stopnji za uveljavljanje pravice do daljšega starševskega dopusta;
-
dve zdravniški komisiji za dajanje mnenj v postopkih na prvi stopnji za uveljavljanje pravice do dodatka za nego otroka in delnega plačila za izgubljeni dohodek;
-
zdravniška komisija za dajanje mnenj v pritožbenih postopkih za uveljavljanje pravice do daljšega starševskega dopusta, dodatka za nego otroka in delnega plačila za izgubljeni dohodek.
(4)
Član zdravniške komisije prve stopnje ne more biti hkrati član zdravniške komisije druge stopnje.