(1)
Za nesrečo na delu se šteje vsaka poškodba vojaškega zavarovanca, ki je posledica neposrednega in kratkotrajnega mehaničnega, fizikalnega ali kemičnega učinka, kot tudi poškodba, ki je posledica hitre spremembe položaja telesa, nenadne obremenitve telesa ali kakšne druge nenadne spremembe fiziološkega stanja organizma, če je taka poškodba v vzročni zvezi z opravljanjem službe vojaškega zavarovanca.
(2)
Za nesrečo na delu se šteje tudi obolenje vojaškega zavarovanca, ki je neposredna in izključna posledica kakšnega nesrečnega naključja ali višje sile med opravljanjem vojaške dolžnosti.
(3)
Za nesrečo na delu se šteje tudi poškodba, povzročena na način iz prvega odstavka tega člena, ki jo pretrpi vojaški zavarovanec:
1)
na redni poti od stanovanja do službenega kraja ali nazaj;
2)
na poti, da nastopi službo;
3)
na poti, ukazani za izvrševanje službenih nalog.