59. člen
(obvezni delež energije iz obnovljivih virov v prometnem sektorju)
(1)
Dobavitelji goriva morajo dati v posameznem letu na trg energijo iz obnovljivih virov energije za uporabo v prometnem sektorju najmanj v deležu, kakršen je določen v predpisu vlade iz devetega odstavka tega člena glede na količino energije, ki jih v tem letu dajo na trg za uporabo v prometnem sektorju.
(2)
Deleži iz prejšnjega odstavka se lahko za posamezno koledarsko leto določijo v različni višini, pri čemer mora biti zagotovljeno, da delež energije iz obnovljivih virov v okviru končne porabe energije v prometnem sektorju do leta 2030 doseže vsaj 14 %. Delež iz prejšnjega odstavka v posameznem letu ne sme biti manjši od 10 %.
(3)
V okviru minimalnega deleža iz prejšnjega odstavka mora biti delež naprednih pogonskih biogoriv in bioplina, proizvedenih iz surovin s seznama v delu A Priloge IX Direktive 2018/2001/EU določen tako, da prispevek naprednih pogonskih biogoriv in bioplina v okviru končne porabe energije v prometnem sektorju leta 2022 znaša vsaj 0,2 %, leta 2025 vsaj 1 % in leta 2030 vsaj 3,5 %.
(4)
Delež pogonskih biogoriv in drugih tekočih biogoriv ter biomasnih goriv, porabljenih v prometu, proizvedenih iz poljščin, ki se uporabljajo za živila in krmo, od leta 2021 ne sme za več kot eno odstotno točko presegati deleža teh goriv v končni porabi energije v sektorju cestnega in železniškega prometa, ki je bil dosežen v letu 2020. Celoten delež surovin iz tega odstavka lahko obsega največ 7 % končne porabe energije v sektorjih cestnega in železniškega prometa.
(5)
Delež pogonskih biogoriv, drugih tekočih biogoriv ali biomasnih goriv, pri katerih obstaja visoko tveganje za posredno spremembo rabe zemljišč in ki so proizvedena iz poljščin, ki se uporabljajo za živila in krmo, pri katerih se ugotavlja znatna širitev proizvodnega območja na zemljišča z visoko zalogo ogljika, ne sme presegati ravni porabe takih goriv v letu 2019, razen če so ta goriva certificirana kot pogonska biogoriva, druga tekoča biogoriva ali biomasna goriva z majhnim tveganjem za posredno spremembo rabe zemljišč.
(6)
Uporaba pogonskih biogoriv, drugih tekočih biogoriv ali biomasnih goriv, pri katerih obstaja veliko tveganje za posredno spremembo rabe zemljišč in ki so proizvedena iz poljščin, ki se uporabljajo za živila in krmo, pri katerih se ugotavlja znatna širitev proizvodnega območja na zemljišča z veliko zalogo ogljika, ni dovoljena.
(7)
Dobavitelji goriva, ki dobavljajo gorivo v obliki električne energije, namenjene uporabi v prometu, se v zvezi s tem gorivom izvzamejo iz izpolnjevanja obveznosti minimalnega deleža naprednih pogonskih biogoriv in bioplina, proizvedenih iz surovin s seznama v delu A Priloge IX Direktive 2018/2001/EU.
(8)
V okviru minimalnega deleža iz drugega odstavka tega člena mora biti delež pogonskih biogoriv in bioplina, proizvedenih iz surovin iz dela B Priloge IX, do leta 2030 največ 1,7 % energijske vsebnosti goriv, namenjenih uporabi v prometu. Ta omejitev se lahko spremeni glede na razpoložljivost surovine, če je to upravičeno in če spremembo odobri Evropska komisija.
(9)
Vlada predpiše deleže iz prvega in tretjega odstavka tega člena in način njihovega izračuna. Deleži pogonskih biogoriv se lahko določijo glede na obseg, energijsko vsebnost ali izpuste toplogrednih plinov, če sta dosežena minimalna deleža iz prvega in tretjega odstavka tega člena.